Stopnje inflacije so v vseh analiziranih državah – v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini (BiH) ter v Severni Makedoniji že dosegle vrh in se postopoma znižujejo, takšen trend se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih, napovedujejo analitiki Bloomberg Adria.
Zadnje gibanje stopenj inflacije v letu 2023 je pokazalo nadaljnje zniževanje stopenj inflacije, ki se je začelo v zadnjem četrtletju 2022, medtem ko je bil v Srbiji vrh zabeležen šele marca, kažejo podatki. "Cenovni pritiski so se zmanjšali predvsem zaradi globalnega premika navzdol pri cenah energentov oziroma surovin, medtem ko so cene hrane in brezalkoholnih pijač še vedno vztrajno visoke (čeprav so na svetovni ravni kazale trend upadanja). Nadaljnji pritiski na cene, poleg že omenjene komponente hrane, se pričakujejo zaradi močnega povpraševanja, ki je pogojeno z rastjo plač in stabilno zaposlenostjo," navajajo v poročilu.
Celotna analiza je dostopna na spletni strani Bloomberg Adria Insight.
Preberi še
Analiza BBA: Kdo v regiji je najbolj kopičil depozite
Lep primer prekomernega varčevanja v zadnjih treh letih sta bili Hrvaška in Slovenija.
08.05.2023
Analiza BBA: Dostopnost nepremičnin se je najbolj zmanjšala v Sloveniji
Analitiki v letu 2023 pričakujejo povprečen upad cen stanovanjskih nepremičnin za pet odstotkov.
04.05.2023
Analiza BBA: McDonald's in KFC dominirata v regiji Adria
Franšize še posebej pogoste na področju prodaje hitre prehrane, tudi v regiji, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
17.04.2023
Raziskava: Obrtniki svoje storitve podražili tudi za 30 odstotkov
Najbolj so svoje storitve podražili gradbinci in izvajalci obnov.
08.05.2023
Po 11 mesecih dvomestnih stopenj inflacije je inflacija po indeksu cen življenjskih potrebščin HICP (angl. Harmonised Index of Consumer Prices) na Hrvaškem v aprilu 2023 pokazala jasne znake upočasnitve na ravni 8,9 odstotka medletno v primerjavi z 11,6 odstotka v prvem četrtletju 2023 (osnovna inflacija je sledila trendu z 10,6 odstotka medletno v primerjavi z 12,1 odstotka v prvem četrtletju 2023). Energetska komponenta v aprilskem hrvaškem indeksu HICP se je medletno znižala za 2,6 odstotka, kar je prvi medletni padec po začetku leta 2021.
Slovenija: Učinki davčne razbremenitve cen elektrike
Cene življenjskih potrebščin (HICP) v Sloveniji so se aprila 2023 znižale na 9,2 odstotka medletno (9,9 odstotka v prvem četrtletju 2023), to je na najnižjo raven po lanskem maju (8,7 odstotka), in sicer predvsem zaradi počasnejše rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač (16,2 odstotka v primerjavi z 19,6 odstotka medletno v marcu 2023), saj je začel delovati bazni učinek, cene pa so stagnirale tudi v mesečni primerjavi.
Analitiki menijo, da so zaradi lanskoletne davčne razbremenitve cen električne energije za gospodinjstva v obdobju od marca do maja, ki so zagotovile nekoliko nižjo osnovo, podatki o inflaciji aprila 2023 odklonjeni navzgor.
Srbija: Visoka rast cen hrane
V Srbiji se je inflacija po indeksu HICP v aprilu 2023 končno spustila pod 15 odstotkov, na 14,8 odstotka medletno (v prvem četrtletju 2023 je znašala 15,4 odstotka). Še vedno visoko inflacijo podpirajo cene hrane (24,6 odstotka, kar je približno polovica medletne rasti na račun hitro rastočih cen mlečnih izdelkov in mesa), ugotavljajo analitiki.
V BiH se je letna stopnja inflacije upočasnila z 12,9 odstotka v februarju na 10,3 odstotka v marcu. Trend upočasnjevanja je viden tudi v primerjavi med prvim četrtletjem 2023 (16,1 odstotka medletno) in zadnjim četrtletjem 2022 (12,4 odstotka medletno).
V Severni Makedoniji je od oktobra 2022 (19,4 odstotka medletno) opazen trend upočasnjevanja inflacije, ki se je v aprilu 2023 upočasnila na 12 odstotkov (15,1 odstotka v prvem četrtletju 2023). Enakemu trendu so sledile cene hrane in drugih pijač (14,2 odstotka medletno v aprilu 2023), ki so spodbujale trend zniževanja skupne stopnje inflacije.
"Inflacija cen storitev je pomemben del kategorije osnovne inflacije, pri čemer se kaže določen zamik pri naraščanju cen in večja lepljivost, zlasti kadar cene blaga spodbujajo rast skupne stopnje inflacije kot v letu 2022. Če primerjamo naraščanje cen blaga in storitev od konca leta 2019, lahko vidimo, da so cene blaga rasle bolj, vendar jih v Sloveniji in na Hrvaškem storitve uspešno dohitevajo, zlasti v letu 2023," piše v poročilu.
Možnost nadaljnje rasti cen storitev
Drugod v regiji analitiki vidijo nadaljnje možnosti za rast cen storitev, čeprav z blažjo dinamiko zaradi občutljivosti segmenta storitev na povpraševanje. Le Severna Makedonija prav tako kaže rast cen storitev, ki je blizu rasti cen blaga, vendar predvsem kot učinek zagona v segmentu hotelov in restavracij v letu 2022.
"Ker so v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji plače nižje, so potrošniki bolj nagnjeni k temu, da se odpovedo nekaterim storitvam, ko inflacija prizadene njihove prihodke. Čeprav se morajo storitvena podjetja prilagoditi višjim stroškom, bo ob zaznavanju manjšega povpraševanja kratkoročni prenos na cene za stranke šibkejši."
Glede na to, da so stopnje inflacije v vseh državah v regiji že dosegle najvišjo raven, analitiki menijo, da se bo skupna stopnja inflacije še naprej upočasnjevala, čeprav se bo nekaj "lepljivosti" cen pojavilo zaradi prelivanja v osnovno inflacijo, zlasti v storitvenih dejavnostih. Poleg tega naj bi imele vse države koristi od učinkov visoke osnove iz leta 2022, kar se bo še nadaljevalo.
Cene energentov so bile nevzdržne
Povpraševalni pritiski bodo kmalu oslabeli, kar odraža restriktivno denarno politiko in zaznavanje upočasnjevanja gospodarske rasti. Cene na svetovnih trgih (zlasti v segmentu surovin) se stabilizirajo na nižjih ravneh, kar odpravlja pritiske uvozne inflacije na domače nominalne stopnje.
Cene energentov so se precej znižale, kar kaže, da so ravni iz leta 2022 povzročili geopolitični dejavniki in da so zagotovo nevzdržne. Podoben padec cen opažamo tudi pri svetovnih cenah hrane, pri čemer je indeks FAO v aprilu 2023 medletno izgubil približno 20 odstotkov. "Pričakujemo, da se bo to preneslo tudi v regijo, nekaj negativnih tveganj pa bo izhajalo iz domačega kmetijstva (visoke cene vstopnih stroškov in pomanjkanje delovne sile) in neobvladljivih vremenskih razmer. Če bo kmetijska sezona slabša, obstaja nevarnost ponovnega pojava cenovnih pritiskov."