Komentar: Se zaradi rdečemorske krize vračajo inflacijski pritiski?

Približno 12 odstotkov svetovne trgovine poteka skozi Sueški prekop. Zato ne preseneča, da nestabilnost v regiji Rdečega morja krepi zaskrbljenost glede ponovnega porasta inflacijskih pritiskov. Vpliv takšnih dogodkov na cene ladijskega zabojniškega prevoza je očiten – referenčna stopnja za prevoz zabojnika med Šanghajem in Rotterdamom je v zadnjih dveh mesecih poskočila za več kot 370 odstotkov.

Zdaj je na najvišji ravni od zadnjega četrtletja 2022, torej obdobja, ko so se dobavne verige počasi začele umirjati po epidemiji covida 19. Po drugi strani pa pošiljateljem, ki obidejo 'krizno žarišče' Rdečega morja, ni treba dvigovati cen prevozov. Še več, podatki kažejo, da so se cene do pristanišč na ameriški vzhodni in zahodni obali le malenkostno znižale.

Nestabilnostim navkljub nenadzorovanega porasta inflacije v naslednjih mesecih analitiki Bloomberga ne pričakujemo, se pa povečuje verjetnost občasnih inflacijskih skokov. Trenutno skokovita rast cen ladijskega prometa pomeni, da morajo pošiljatelji danes zaradi daljše poti porabiti več za gorivo in zavarovanje, manjše pa so tudi transportne zmogljivosti.

Kot ponavadi ni vse črno-belo. Cena plina je na primer pri 28 evrih za megavatno uro in ne odraža novih geopolitičnih tveganj ter je na poti običajnega sezonskega upada. Temu pritrjuje tudi uspešna prerazporeditev tega vira v zadnjem letu in pol, torej preusmeritev na dobavne vire iz Norveške in ZDA.

Kratkoročno ne bo občutnejših vplivov na gospodarstvo

Tudi na surovo nafto nedavni dogodki ne vplivajo. Cena soda severnomorske nafte brent se giblje okoli 80 dolarjev oziroma nekaj pod 82 dolarji, kar je bilo povprečje celotnega lanskega leta. Povedano drugače: globalno povpraševanje se zdi pomembnejši dejavnik za ceno nafte v primerjavi z učinki ponudbe glede na posledice vojne v Rdečem morju.

Kakor koli že, omenjeni skoki cen ladijskega prometa naj bi se v omejenem obsegu prelili v potrošniške cene, ta strošek pa bo plačala zlasti stara celina. Seveda bi hitra rešitev situacije takšen strošek izničila, a tega žal ne vidimo kot osnovnega scenarija v naslednjih mesecih. Nasprotno, zdi se, da je preveč vpletenih akterjev iz uporniškega gibanja hutijevcev zelo motiviranih za nadaljevanje tovrstnega pritiska, pri tem pa se sklicujejo na domnevno posredovanje Izraela proti teroristični skupini Hamas.

Upadanje inflacije bi se utegnilo upočasniti

Glede na to, da izraelsko vojaško in politično vodstvo ne razmišlja o popuščanju vojaškega pritiska na območje Gaze, je najverjetnejša možnost ohranjanje geopolitične nestabilnosti. Prevedeno v inflacijska pričakovanja, bi morala biti inflacija ob takšnem scenariju letos v povprečju za večji del Evrope nekoliko višja, upadanje proti želenemu dvoodstotnemu cilju v letu 2025 pa bi bilo počasnejše.

Prav tako pa v osnovnem scenariju ne napovedujemo eksplozivne rasti inflacije proti dvomestnim vrednostim izpred leta ali dveh. Ne glede na to je vse skupaj zapletlo delo evropskih centralnih bankirjev, ki bi letos z veseljem znižali obrestne mere in hkrati črpali presežek likvidnosti iz sistema. Ne smemo pa pozabiti na močno nominalno rast plač, ki hrani povpraševanje in s tem inflacijo.

Poleg tega bo poleg izrazite protimigrantske retorike pred junijskimi evropskimi volitvami dodatno olje na ogenj v evropskem političnem prostoru prilila vrnitev inflacijskih pritiskov. Sploh če jih ne bodo mogli umiriti, kar bi lahko bil uvod v bistveno slabši geopolitični položaj, kot pa se nakazuje trenutno tako za staro celino kot preostali svet.