V torek nas čaka ena večjih podražitev goriv letos?

Občutljivost cene nafte na geopolitične napetosti je bila znova postavljena na preizkušnjo. Zaostritev konflikta med Izraelom in Iranom, v katerega so se vključile tudi ZDA, je najprej pognala ceno surove nafte brent navzgor, a že nekaj minut po iranskem napadu na ameriško bazo v Katarju in napovedi premirja s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je cena nafte strmoglavila. Dejansko se je pocenila za okoli pet odstotkov; v petek ob koncu trgovalnega dne je sod stal manj kot 68 dolarjev.

Cena zahodnoteksaške nafte WTI (angl. West Texas Intermediate) se je znižala za okoli tri odstotke in se je v petek gibala pri okoli 66 dolarjih za sod. Analitiki menijo, da je še dovolj prostora za nadaljnje nižanje cen. A tržna volatilnost in nagel vzpon cen so sprožili strahove pred morebitno rastjo inflacije in odzivom centralnih bank na te trende. Enako ozračje vlada tudi v regiji Adria.

V Severni Makedoniji so se na začetku tedna zaradi rasti cen nafte na svetovnih trgih podražila vsi naftni derivati – samo pretekli teden se je dizel podražil trikrat.      

"Če bo v prihodnjih dneh cena določenega derivata padla za več kot dva denarja, bo Agencija za energijo Severne Makedonije sprejela ustrezno odločitev o znižanju cene," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal predsednik Agencije za energijo, vodne in komunalne storitve Marko Bislimoski. Dinamiko cen derivatov je po njegovem mnenju zelo težko napovedati, saj so razmere močno odvisne od geopolitičnih napetosti. A pričakuje, da bo sledilo obdobje stabilizacije cen.

  

Podražitve so občutili tudi drugod po regiji. V Srbiji so se cene goriv z začetkom konflikta med Izraelom in Iranom dvignile za približno dva odstotka. Analitiki pričakujejo, da bo rast cen v kategoriji "transport" junija presegla štiri odstotke. V Bosni in Hercegovini so se v zadnjih dneh goriva podražila za približno pet feningov na liter.

V Sloveniji in na Hrvaškem se bodo cene, skladno z lokalno dinamiko določanja cen, spremenile šele prihodnji torek, obseg sprememb pa je odvisen od gibanja svetovnih cen nafte. Pa tudi dajatev državi – v Sloveniji mislimo na trošarine. Če bodo ostale nespremenjene, se Sloveniji v torek, ko bo vlada na novo določila cene goriva za prihodnjih 14 dni, obeta občutna podražitev. Kolegi pri Mojih financah so izračunali, da bi se liter bencina lahko podražil za 2,5 centa na 1,47 evra, dizel pa za okoli šest centov na 1,52 evra. Samo letos je slovenska vlada cene goriva spreminjala 12-krat: v polovici primerov je šlo za pocenitve, v polovici za podražitve. Dizel se je sicer od začetka leta najbolj podražil 28. januarja, za 3,8 centa, 95-oktanski bencin pa 14. januarja, in sicer za 2,8 centa.

 

 

Pretekli teden je cena nafte nihala med 70 in 80 dolarji za sod. Največji strahovi so se nanašali na morebitni geopolitični energetski šok – zlasti če bi Iran blokiral Hormuško ožino, skozi katero poteka skoraj četrtina svetovnega izvoza surove nafte. To bi lahko povzročilo nenaden in oster skok cen ter neposredne posledice za inflacijska pričakovanja – še posebej v državah, ki so uvozno odvisne od energentov, kot sta Severna Makedonija in druge balkanske ekonomije, pravijo sogovorniki Bloomberg Adria.

Univerzitetni profesor Marjan Petreski iz Skopja opozarja, da bi se po več zaporednih četrtletjih umirjanja lahko globalna inflacija znova znašla pod pritiskom, če bi cena nafte začela znova naraščati. Poudarja potrebo po previdnosti zaradi visoke volatilnosti tega energenta.

"V tem kontekstu bodo centralne banke morale ostati izjemno pozorne in bolj reaktivne kot proaktivne. Evropska centralna banka (ECB), čeprav je trenutno v fazi rahljanje monetarne politike, bo prisiljena zadržati pripravljenost na premor, če cena nafte preseže 100 dolarjev in vpliva na inflacijska pričakovanja. Centralna banka se je na zadnji seji odločila za nadaljevanje poti previdne normalizacije, kar se kaže kot dobra presoja. A ob morebitnem globalnem skoku cen nafte bo treba budno spremljati razmere in po potrebi prilagajati ocene, zlasti če bi se destabilizirala inflacijska pričakovanja," meni Petreski.

 

 

Iz Narodne banke Severne Makedonije sporočajo, da natančno spremljajo globalno dogajanje in bodo po potrebi sprejeli ustrezne ukrepe za ohranitev cenovne in finančne stabilnosti.

"Vpliv na inflacijo v Makedoniji kot majhni in uvozno odvisni ekonomiji bi bil odvisen predvsem od tega, ali bi prišlo do pomembnih in dolgotrajnih podražitev energentov na svetovnih trgih. V primeru kratkotrajne in zmerne rasti bi bili učinki na domačo inflacijo omejeni. Če pa bi morebitna eskalacija povzročila znatne in trajne motnje v svetovnih dobavnih verigah ter skok cen nafte in drugih surovin, bi to lahko sprožilo dodatne inflacijske pritiske, predvsem prek uvoznega kanala," pravijo iz centralne banke. Svet Narodne banke je pred kratkim že znižal napoved gospodarske rasti Severne Makedonije – namesto prejšnjih 3,3 odstotka zdaj pričakujejo triodstotno rast BDP do konca leta. Razlog za nižjo napoved naj bi bilo neugodno zunanje okolje, po besedah NBRM.

Strah pred stagflacijo

V Srbiji, kjer je inflacija trdovratno vztrajala dalj časa, bo centralna banka verjetno ustavila rahljanje politike in se vrnila na pot previdnosti.

Kot je v svojem majs­kem poročilu o inflaciji poudarila tudi Narodna banka Srbije (NBS), za denarno politiko pri ohranjanju cenovne stabilnosti poseben izziv predstavljajo šoki na strani ponudbe, ki poleg vpliva na rast cen lahko delujejo tudi v smeri zmanjšanja BDP. Zoran Grubišić, dekan Beograjske bančne akademije, opozarja, da so se makroekonomska tveganja močno povečala: "Imamo opravka z dvoglavo pošastjo – hkrati lahko pade proizvodnja in naraste inflacija. Ko pride do dveh takih šokov, se lahko zgodi stagflacija. V takih razmerah je težko voditi politiko – najbolje je počakati in previdno upravljati obrestne mere, kot to počne NBS."

Po mnenju NBS je potrebna dodatna previdnost tudi zato, ker je gibanje svetovnih cen nafte v prihodnjem obdobju težko napovedati, predvsem zaradi razmer na Bližnjem vzhodu. Kljub temu v NBS upajo, da bo do rešitve konflikta prišlo čim prej, kar bi pomenilo zmerne in enkratne ekonomske učinke.

Depositphotos

 

"Inflacija v Srbiji se giblje znotraj ciljnega razpona in se je maja upočasnila na 3,8 odstotka na letni ravni. Pričakujemo, da bo ostala v ciljnem okviru tudi v prihodnjem obdobju."

NBS že več mesecev napoveduje, da bi lahko dosegla cilj triodstotne inflacije do konca leta. A vojna med Izraelom in Iranom je povečala inflacijska tveganja, zato analitiki poudarjajo potrebo po dodatni potrditvi, da bi bil cilj v prihodnje dosegljiv na vzdržni osnovi.

"ECB bi lahko v prihodnjem obdobju spodbudila NBS, da v drugi polovici leta 2025 začne z rahljanjem kreditnih pogojev," ocenjuje Marcin Sulewski, ekonomist za srednjo in vzhodno Evropo pri Ipopema Securities. Po njegovih ocenah bo srbski indeks cen življenjskih potrebščin decembra zabeležil medletno rast okoli 3,5 odstotka, z možnostjo višje vrednosti, če se bo nafta še naprej dražila. "Pričakujem znižanje ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk do konca leta, a najverjetneje šele proti koncu 2025 – razen če inflacija preseneti z večjo rastjo, kar bi pomenilo tudi manjše znižanje, kot je sprva pričakovano."

Cilj ECB – inflacija pri dveh odstotkih

V Sloveniji in na Hrvaškem, ki so členi evroobmočje, ampak tudi v Črni gori, ki uporablja evro kot valuto, denarna politika sledi liniji Evropske centralne banke. ECB je 8. junija izpolnila pričakovanja analitikov in vlagateljev ter že osmič zapored znižala ključno obrestno mero za četrt odstotne točke. To se je zgodilo predvsem zaradi močnega evra in nizkih cen nafte – v obdobju pred iranskim napadom. Sedaj pa konflikt vzbuja zaskrbljenost tudi med centralnimi bankirji v Frankfurtu, ki se bojijo naftnega cenovnega šoka in njegovega vpliva na evropske ekonomije.

Predsednica ECB Christine Lagarde je v ponedeljek pred poslanci v Bruslju poudarila, da se mora inflacija v evroobmočju stabilizirati okoli cilja dveh odstotkov in da ostajajo tveganja za gospodarsko rast pretežno negativna.

"Z zdajšnjimi ravnmi obrestnih mer menimo, da smo v dobrem položaju za soočenje z negotovimi razmerami. Zlasti v trenutnih pogojih izjemne negotovosti bomo sledili pristopu, ki temelji na verodostojnih podatkih, in bomo o monetarni politiki odločali od seje do seje."

despositphotos

 

Banka Slovenije v najnovejših napovedih z dne 9. junija prav tako cilja na inflacijo pri dveh odstotkih. Povprečna letna gospodarska rast naj bi med letoma 2025 in 2027 znašala 2,5 odstotka.

Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) in član Sveta ECB Boris Vujčić je v intervjuju za Bloomberg poudaril, da bi morala ECB s podrobnejšo razpravo o spremembah obrestnih mer počakati vsaj do septembra. V njegovi državi je bila inflacija maja med najvišjimi v evroobmočju – 4,3 odstotka, po predhodnih mesecih upadanja (4,8, 4,3 in 3,9 odstotka od začetka leta). Hrvaška javnost se boji, da se inflacija utegne znova razplamteti, predvsem zaradi naftnih tveganj.

"A vsa ta pričakovanja so še začetna in vključujejo tudi psihološki šok med tržnimi akterji, kar ni vedno najnatančnejši odraz temeljnih gibanj," opozarja profesor Petreski. Po njegovih besedah je trenutno težko natančno oceniti obseg šoka – lahko bo velik ali zmeren.

"Naj spomnim, da so se podobni strahovi pojavili tudi, ko so jemenski Hutiji napadali ladje v ožini Bab-el-Mandeb, a to ni bistveno vplivalo na cene."

V svojem najnovejšem makro poročilu analitična ekipa Bloomberg Adria ocenjuje, da centralne banke ostajajo na poti monetarnega rahljanja, a bodo pri tem izredno previdne.    

"ECB je junija znižala obrestne mere na dva odstotka, s čimer nakazuje konec cikla zniževanja – odvisno od zunanjih tveganj. Narodna banka Srbije je ob koncu leta 2024 začasno ustavila zniževanja, a naj bi jih v drugi polovici leta 2025 nadaljevala s tremi ali štirimi znižanji, če se potrdi trend dezinflacije. Podobno je ravnala tudi Narodna banka Republike Severne Makedonije, ki je zniževanja ustavila na začetku leta zaradi inflacijskih pritiskov, a naj bi jih v drugi polovici leta nadaljevala," piše v poročilu.

  

– Pri pripravi prispevka sta sodelovala še Jovana Georgievski in Aleksandar Lukić.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar