Cene galija poskočile pred omejitvijo kitajskega izvoza

Cena galija, ki se uporablja pri izdelavi polprevodnikov, je po odločitvi kitajske vlade, da omeji izvoz te kritične kovine, poskočila, saj so kupci skušali zagotoviti pošiljke pred uvedbo ukrepa, ki v veljavo stopi naslednji mesec.

Kitajska vlada je prejšnji ponedeljek napovedala, da s 1. avgustom omejuje izvoz kovin galij in germanij, ki se uporabljata v več visokotehnoloških panogah, od polprevodnikov do vesoljske tehnologije in optičnih vlaken. Cena galija je do konca tedna poskočila za 27 odstotkov, sodeč po indeksu družbe Fastmarkets, ki sledi cenam t. i. manjših kovin (angl. minor metals). V petek je bilo za kilogram galija potrebno odšteti 326 dolarjev, kar je 43 dolarjev več kot pred tednom dni.

Cena za galij s Kitajske, kjer je dobavitelj odgovoren le za natovarjanje na ladjo (angl. free on board – FOB), po podatkih Bloomberga znaša 283 dolarjev na kilogram in je od napovedi sankcij zrasla za dobrih 15 odstotkov.

S tovrstnimi kovinami se praviloma ne trguje na terminskih borzah, referenčne cene pa določajo podjetja kot Fastmarkets, ki vodijo ankete med proizvajalci, kupci in trgovalci.

Uradna razlaga kitajskih oblasti za potezo je zaščita narodnih interesov, v tujini pa jih razumejo kot odgovor na nedavne trgovinske omejitve na področju polprevodnikov, ki jih uvajajo Združene države Amerike (ZDA) in nekatere njene zaveznice v Evropi in Aziji. V stopnjujoči se tehnološki vojni namreč ZDA želijo preprečiti dostop Kitajske do najnaprednejših tehnologij, vključno s polprevodniki, in zmanjšati uvozno odvisnost od azijske velesile na področju kritičnih materialov.

Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski strokovnjaki opozarjajo, da zaradi hitrega črpanja naravnih virov in rastočih stroškov pridobivanja teh kovin kitajska dominanca na področju izvoza galija ne bo trajala dolgo.

Čeprav gre za relativno majhne trge po obsegu, v primerjavi s kakšnimi drugimi kovinami, je njihova specializirana uporaba v ključnih tehnoloških sektorjih razlog za zaskrbljenost razvitih držav. Kitajska je namreč glavni vir obeh kovin – glede na letošnjo študijo Evropske unije o kritičnih surovinah predstavlja Kitajska 94 odstotkov ponudbe galija in 83 odstotkov ponudbe germanija.

Galij in germanij se pridobivata kot stranski produkt pridobivanja aluminija iz boksita in iz predelave cinka. Ne gre za prav redki kovini, a so stroški predelave relativno visoki, zato se je svetovna industrija do sedaj zanašala na razmeroma poceni kitajski izvoz. Zaradi kitajske ponudbe so mnoge države v zadnjih desetletjih zniževale proizvodnjo teh kovin.

"Bolj kot kakšna jedrska opcija, ki bi jo lahko izbrala Kitajska, se zdi, da je nadzor izvoza galija in germanija prvi opozorilni strel," je za Bloomberg komentiral Bernard Dahdah, analitik pri francoski investicijski banki Natixis. "Kitajska nadzoruje druge kovine, s katerimi lahko povzroči več škode."

V kolikor zaradi omejitev izvoza iz Kitajske cene zrastejo, bodo dobavitelji v drugih državah povečali proizvodnjo do ravni povpraševanja, poleg tega bi se lahko povečal delež recikliranja obeh kovin, še piše Bloomberg.

Poleg Kitajske so druge države s proizvodnimi zmogljivostmi galija Rusija in Ukrajina, kjer se kovina proizvaja kot stranski produkt aluminijevega oksida, ter Južna Koreja in Japonska, kjer nastaja kot stranski produkt cinka. V Evropi belgijsko podjetje Umicore SA proizvaja obe kovini.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar