ECB kljub blagi recesiji obrestne mere dvignila za četrtino odstotka

Svet ECB se je znova sestal na monetarnem srečanju. "Inflacija se znižuje, vendar bo predolgo ostala previsoka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija pravočasno vrnila na srednjeročni dvoodstotni cilj," so zapisali na straneh ECB. Posledično so se odločili zvišati tri ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk. Namignili so tudi, da bodo na naslednjem srečanju obrestne mere znova dvignili.

V skladu s tem se bodo obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja dvignile na štiri odstotke, obrestne mere za mejno posojilo na 4,25 odstotka in obrestne mere na mejni depozit na 3,5 odstotka.

Gospodarska rast v 20 državah območja z evrom, v najboljšem primeru stagnira, inflacija pa se že mesece umirja zaradi nižjih cen energije in najbolj odločnega višanja obrestnih mer v 25-letni zgodovini ECB. Na srečanju so tako nekoliko znižali svoje napovedi gospodarske rasti za letos in naslednje leto. Zdaj pričakujejo, da bo gospodarstvo leta 2023 raslo za 0,9 odstotka, leta 2024 za 1,5 odstotka in leta 2025 za 1,6 odstotka.

"Zelo verjetno se bo gospodarska rast do konca leta okrepila, vir moči pa ostaja stabilen trg dela," je povedala prva dama ECB Christine Lagarde. Hkrati je poudarila, da bi morale vlade ukiniti podporo, ki so jo gospodarstvu nudile ob skoku cen energentov. "Če tega ne bodo storile, bo imel Svet ECB težje delo," je poudarila Lagarde. Kljub temu je priznala da so obeti tako glede prihodnje rasti kot višine inflacije zelo negotovi.

"Odločanje na včerajšnji seji sveta ECB so zaznamovale najnovejše napovedi," je pojasnil tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. "V njih pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost v evrskem območju po skromni rasti v letošnjem letu v prihodnjih dveh letih postopno krepila. Inflacija se bo postopoma znižala in se ob koncu napovednega obdobja približala ciljni vrednosti dveh odstotkov. Povišana bo ostala tudi osnovna inflacija."

"ECB bo še zviševala obrestne mere, jih pustila višje za daljše obdobje, odločnejši umik presežne likvidnosti pa zahteva več zagotovila o stabilnosti sistema," pa napoveduje glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez.

'Osnovni cenovni pritiski ostajajo močni'

Inflacija v evrskem območju za ECB še vedno nesprejemljivo visoka pri 6,1 odstotka, kar je trikrat višje od želene ravni. Jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in energije, se šele začenja umirjati. Glede na junijske makroekonomske projekcije strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo skupna inflacija leta 2023 v povprečju znašala 5,4 odstotka, leta 2024 tri odstotke in leta 2025 2,2 odstotka. "Kazalniki osnovnih cenovnih pritiskov ostajajo močni, čeprav nekateri kažejo okvirne znake umirjanja," so pojasnili.

Prav tako so popravili napovedi za jedrno inflacijo, ki ne vključuje energentov in hrane, zlasti za letos in prihodnje leto, zaradi preteklih presenečenj navzgor in posledic robustnega trga dela na hitrost dezinflacije. Zdaj predvidevajo, da bo leta 2023 dosegla 5,1 odstotka, preden bo upadla na tri odstotke leta 2024 in 2,3 odstotka leta 2025.

Hkrati se pretekla zvišanja obrestnih mer Sveta ECB močno prenašajo na pogoje financiranja in postopoma vplivajo na celotno gospodarstvo. Stroški izposojanja so se močno povečali, rast posojil pa se umirja. Zaostreni pogoji financiranja so ključni razlog za nadaljnje zniževanje inflacije proti cilju, saj naj bi vse bolj zavirali povpraševanje.

Tudi analitiki Bloomberg Adria so pričakovali, da bo ECB na zasedanju ta teden zvišala obrestne mere za dodatnih 25 bazičnih točk. Dejstvo, da je območje evra v prvem letošnjem trimesečju zdrsnilo v tehnično recesijo, ECB ne bi smelo oddaljiti od trenda zaostrovanja denarne politike, še posebej, ker gospodarska aktivnost, čeprav šibka, še vedno ne upada.

Kljub umirjanju rasti cen življenjskih potrebščin, predvsem cen brez kategorij hrane in energentov, so signali vodilnih v ECB v zadnjem času tudi po tem tednu usmerjeni v dodatno zvišanje obrestnih mer. Zadnji kazalniki razpoloženja v storitvenem sektorju evrskega območja tudi kažejo, da bi evropsko gospodarstvo lahko zdržalo nadaljnje zaostrovanje. Vendar pa je predelovalna industrija v slabšem stanju, kar zahteva dodatno zaostrovanje.

'Portfelj APP se predvidljivo zmanjšuje'

Poleg gibanja obrestnih mer so bile v središču pozornosti tudi novice o kvantitativnem sproščanju. Medtem ko si ECB prizadeva zmanjšati svoj obvezniški portfelj, se hkrati ukvarja s prestrukturiranjem. "Portfelj APP upada z odmerjeno in predvidljivo hitrostjo, saj vseh plačil glavnic iz zapadlih vrednostnih papirjev ne refinanciramo. Portfelj se bo do konca junija mesečno zmanjševal za 15 milijard evrov, z julijem pa se bodo ustavile ponovne naložbe v okviru APP. S tem bo ECB s trga umaknila likvidnost.

Kar zadeva nujnega pandemičnega programa (PEPP), namerava Svet ECB reinvestirati glavnice iz zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, vsaj do konca leta 2024. "V vsakem primeru bo prihodnje zmanjšanje portfelja PEPP upravljano tako, da se prepreči tveganja glede ustrezno naravnanost denarne politike," so zapisali pri ECB.

"Lahko rečemo, da so breme denarnega prilagajanja doslej najbolj nosile nemške in francoske obveznice, saj je bilo pri teh v zadnjih mesecih najmanj ponovnih vlaganj v portfelj ECB. Obveznic Italije in Španije pa je v portfelju regulatorja še več kot pred tremi meseci. Takšen trend je nevzdržen in gotovo bo v prihodnjih mesecih kvantno zaostrovanje prizadelo tudi bonitetno slabše dolžnike območja evra," je ocenil Knez.

Analitiki menijo, da ECB gospodarstva ne bo pahnila v recesijo

Bloombergova anketa analitikov, ki so jo izvedli pretekli teden, je pokazala, da zaupajo ECB, da se bo uspešno spopadla z inflacijo in jo vrnila na želeno raven dveh odstotkov, brez da bi gospodarstvo pahnila v recesijo. Pričakujejo scenarij, v katerem gospodarstvo dosega stalno gospodarsko rast, vendar ne tako visoko rast, da bi se inflacija zvišala. Ko bodo zvišanja obrestnih mer dokončana, želi ECB ohraniti to raven stroškov izposojanja za daljše obdobje.

Kaj pričakujejo analitiki glede napovedi rasti in inflacije? Večjih sprememb v napovedih ne pričakujejo. Medtem ko se pričakujejo revizije nekaterih napovedi za letos in leto 2024, bodo napovedi za leto 2025 verjetno potrjene. Ob tem tudi bančna posojila, kreditni pogoji in povpraševanje kažejo, da ECB z zaostrovanjem dosega določen učinek, čeprav brezposelnost zaradi pomanjkanja delavcev še naprej upada.

"Še vedno obstaja možnost, da bo ECB začela z zniževanjem obrestnih mer že v prihodnjem letu (odvisno od dinamike črpanja presežne likvidnosti iz sistema). A tudi takrat bo povprečna raven stopenj vsaj do leta 2025 nekoliko višja, kot smo mislili doslej," pa meni Knez.

Ameriška centralna banka na včerajšnjem zasedenju ni zvišala ključnih obrestnih mer.

Članek dopolnjujemo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar