Komentar: Fed pod pritiskom, da ohrani status quo

Sredino zasedanje Feda ne prineslo sprememb referenčne obrestne mere, menijo analitiki Bloomberg Adria. Močan trg dela in prestavljena pričakovanja o začetku zniževanja obrestnih mer proti jeseni, so trenutno močnejši od signala umirjanja rasti BDP in osebne potrošnje v prvem četrtletju.

Inflacija v ZDA je v tretjem mesecu 2024 bila 3,5-odstotna, kar je nekoliko več kot v drugem mesecu, ko je bila 3,2-odstotna. Povečanje inflacije izhaja iz nadaljnje rasti cen najema hiš in stanovanj, ki v ameriški košarici dobrin predstavljajo kar 36 odstotkov potrošnje. Tudi zdravstvene storitve in cene avtomobilskih zavarovanj so še naprej rasle, kar je povečalo skupno stopnjo inflacije. Močna rast cen in nakupov avtomobilov se zdaj odraža v rasti cen avtomobilskih zavarovanj, po drugi strani pa so zdravstvene storitve vezane na dolgoročne pogodbe in se šele zdaj prelivajo na skupno inflacijo, tako da jih Fed lahko obravnava kot "zaostajajoče" kazalnike.

Na trgu dela analitiki opažajo znižanje zahtevkov iz naslova brezposelnosti, ki se nahaja na ravni 3,8 odstotka. To stopnjo brezposelnosti lahko štejemo za naravno, saj je skupno število zaposlenih na zgodovinsko nizkih ravneh. Število delavcev, ki opravljajo več del, je na ravni predpandemičnih let in predstavlja 5,2 odstotka vseh zaposlenih, kar je nekoliko manj od rekordnih vrednosti v 90. letih prejšnjega stoletja.

Ko pogledamo trg obveznic, ta še vedno napoveduje nekakšno obliko recesije v ZDA. Kljub temu, da se je razlika med dveletnimi in desetletnimi obveznicami zmanjšala in trenutno znaša -30 bazičnih točk, kar je najmanj v zadnjem letu, glede na to, da so ZDA po ekonomskih podatkih daleč od recesije.

Analitiki pričakujejo, da bo Fed še naprej ohranjal retoriko odločitev, ki temeljijo na podatkih, a bo tudi z enim očesom spremljal kapitalske trge. Trgi so močno premaknili pričakovanja glede moči gospodarstva, začetek zniževanja pa vidijo šele v devetem mesecu 2024. ZDA se trenutno zadolžujejo za deset let po 4,7 odstotka, kar je največ po letu 2007, in povzročajo ogromen pritisk na obrestne izdatke proračuna, ki znašajo bilijon ameriških dolarjev. Analitiki pričakujejo, da bo inflacija nihala navzgor in navzdol, vendar s tendenco padanja, glede na to, da naj bi »zaostali« segmenti inflacije postopoma deflacionirali.

V kombinaciji z rahlo upočasnitvijo osebne potrošnje in rasti BDP so analitiki nekoliko bolj optimistični glede začetka nižanja obrestnih mer v sedmem mesec 2024, vendar še vedno verjamejo, da se bodo odločitve sprejemale na mesečni ravni, ne da bi Fed napovedal usmeritev začetka nižanja obrestnih mer, zato je možno, da bo začetek prestavljen na jesen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar