Analiza: V letu 2024 bosta zlato in srebro donosnejša od delnic

Plemenite kovine so na surovinskih oziroma blagovnih trgih tradicionalno razmeroma varen pristan med krizami in negotovostjo. Čeprav se bo iztekajoče leto v kolektivni spomin vtisnilo vse prej kot umirjeno, saj so poleg naraščajočih obrestnih mer in ohlajanja evropskega gospodarstva tu še naraščajoča geopolitična tveganja, je analiza Bloomberg Adria pokazala, da blagovni trgi letos kažejo mešano sliko.

Kmetijstvo in energetika se v primerjavi z rožnatim letom 2022 stabilizirata, medtem ko plemenitim kovinam "pomagajo njihove lastnosti imunosti na inflacijske pritiske, recesijsko okolje in geopolitične napetosti", menijo analitiki. Kjjub temu na gibanje trga s kovinami še vedno pritiska upočasnjeno popandemsko okrevanje Kitajske ter neugodni gospodarski obeti, dodajajo.

Celotno analizo lahko preberete na povezavi.

Zlato – kopičijo ga tudi centralne banke

Najpomembnejša kovina, to je zlato, se je v zadnjem letu podražila za devet odstotkov, saj je povpraševanje po njem še naprej močno. Predvsem zato, ker so centralne banke povečale svoje zaloge zlata, s čimer so znatno povečale svoje povpraševanje po tej žlahtni kovini. Vseeno pa ni dosegalo ravni povpraševanja iz leta 2022, ko je bilo to več kot dvakrat večje kot leto prej.

V nasprotju z zlatom je srebro delno industrijska kovina, ki se pogosto (v 45 odstotkih) uporablja v proizvodnji. Zato je upočasnitev rasti na svetovni ravni vplivala na znižanje cene, ki je upadla za štiri odstotke na letni ravni, čeprav ima podoben vzorec kot zlato, saj se njegova cena odziva tudi na velike dogodke, ki so povzročili motnje na trgu.

Razmerje med zlatom in srebrom se je v letu 2023 povečalo, saj je srebro bolj občutljivo na (ne preveč optimistične) napovedi industrije aktivnosti. Srebro bo v prihodnje skoraj zagotovo pridobivalo vrednost, saj se bo zaradi trendov elektrifikacije (denimo proizvodnja solarnih panelov) povečalo povpraševanje, ugotavljajo analitiki.

Grožnja recesije poganja zlato mrzlico

Čeprav je leto 2022 predstavljalo visoko osnovo, je bilo povpraševanje po zlatu zaradi recesijskega okolja, restriktivnih denarnih politik in še vedno visoke inflacije nad pričakovanji tudi letos, navajajo analitiki. "Povpraševanje po zlatu zaradi izdelave nakita je pokazalo odpornost, tako kot dejansko povpraševanje po nakitu, ne glede na višjo ceno surovine," pojasnjujejo.  

 

Zanimivo je, da podatki kažejo, da zlato še naprej kopičijo tudi centralne banke. To se odraža v 14-odstotnem povečanju povpraševanja na letni ravni v prvih devetih mesecih, pri čemer je bila rast v drugem četrtletju nekoliko počasnejša zaradi omejitev na uvoz zlata pri Turčiji (zaradi negativnega vpliva na naraščajoči primanjkljaj države), povzemajo analitiki.  

 

Cena se je medletno zvišala za devet odstotkov, pri čemer je bilo oktobra zaznati precejšen delež rasti. Kot odziv na izbruh vojne v Gazi je cena zlata skokovito narasla, in sicer za 7,3 odstotka v mesečni primerjavi. To je bil po marčevski podražitvi, ki jo je povzročila bančna kriza v ZDA in Evropi, drugi pomembnejši dvig cen.

Zlato še naprej smotrna naložba?

Vlaganje v zlato ima teoretično podlago, saj se vlagatelji v kriznih časih zatečejo k tej žlahtni kovini. Vsi kupijo zlato in cena se dvigne, kar ne nazadnje dokazujejo tudi tržna dinamika zadnjih let.

Analitiki tako navajajo, da če bi pred desetimi leti začeli vlagati v delnice podjetij iz indeksa S&P 500, bi pridobili več, kot če bi vlagali samo v zlato. Če pa bi enako naložbo opravili leta 2021, bi bili rezultati nasprotni ‒ zlato je bilo od leta 2021 donosnejše od delnic.

Bloomberg

 

Zlato je namreč zavarovanje (hedge) pred inflacijo, kar je tudi glavni razlog za njegovo podražitev od leta 2021 do 2023. "Večina vlagateljev (približno 70 odstotkov) v svojem portfelju nima zlata ali pa ga ima manj kot odstotek," kljub temu ugotavljajo analitiki.

"Menimo, da bosta zlato in srebro ohranila cenovno prednost do konca leta 2023 in naprej v 2024, predvsem zaradi funkcije shranjevanja vrednosti ter še vedno prisotnega inflacijskega in negotovega gospodarskega ter geopolitičnega okolja," sklepajo analitiki. Ob tem zlasti izpostavljajo srebro, češ da so "dolgoročne napovedi (so) po našem mnenju naklonjene boljšim obetom za srebro zaradi povpraševanja v industriji".

Aluminij, baker in železo – kitajska uganka

"Cena aluminija se je znižala z najvišjih vrednosti iz leta 2022, a so te pod negativnimi pritiski zaradi počasnih obetov svetovne rasti in počasnejšega okrevanja Kitajske, kot je bilo pričakovano", o širših vzrokih za padec cene aluminija na mednarodnih surovinskih trgih ugotavljajo analitiki.

Kitajsko gospodarstvo ne zmore uresničiti pričakovanj o skokovitejši rasti, s katero se je drugo največje gospodarstvo sveta ponašalo v zadnjih (deset)letih. Nekaj optimizma sicer vlivajo pričakovanja, da bodo vladni ukrepi podpore gospodarstvu zalegli ter da se bodo neobetavni kazalniki razpoloženja v industriji popravili.

 

Kitajska je kot ena največjih proizvajalk in porabnic kovin pomembno vplivala tudi na gibanje cen bakra. Majanje kitajskega nepremičninskega trga, ki je ključni porabnik te kovine, je že od začetka leta glavno gonilo drsenja cene bakra. Luč na koncu tunela trga z bakrom je zeleni prehod in spremljajoče razogličenje industrije ter transporta. To je glavni razlog, da "svetovno povpraševanje ostaja robustno, saj se proces razogličenja krepi povpraševanje po bakru", sklepajo analitiki. 

Cena železove rude se je med letošnjim in lanskim letom zvišala za 12 odstotkov, pri čemer se je povečala zlasti v oktobru zaradi motenj v dobavi iz Avstralije in Brazilije ter v skladu s pričakovanji glede večjih spodbud za kitajsko gospodarstvo.

Sladkor – manj za etanol

Poleg kovin je bilo razgibano tudi na trgu prehranskih surovin. V Braziliji bo tako po napovedih imeli dobro letino pri pridelavi sladkornega trsa, kar bo nadomestilo nekoliko slabše obete na Tajskem in v Indiji zaradi neugodnih vremenskih razmer. Robustno povpraševanje po sladkorju je pridelovalce v Braziliji celo preusmerilo iz pridelave trsa za predelavo v etanol v povečanje pridelave sladkorja za prehrambne namene.  

"Pri žitih so pšenica, koruza in soja izkazovale negativno medletno rast," pravijo analitiki. Nekoliko lažje so trgi zadihali jeseni, ko so se cene stabilizirale. To je bila posledica stabilizacije negotovosti, povezanih s prevozom ukrajinskega izvoza po novi črnomorski poti, prav tako pa se je povečal ruski izvoz. Vendar je izvor zaskrbljenosti znova Kitajska, ki se spopada s slabo letino zaradi poplav in namer tamkajšnjega političnega vodstva, da državi zagotovi ustrezno raven prehranske varnosti.

Plin – v Evropi ne bo težav

Cene surove nafte so se bile podvržene slabim obetom svetovne gospodarske rasti, restriktivni denarni politiki in odločitvam skupine OPEC+ o omejevanju proizvodnje, da bi ohranili višje cene. Cene plina so se na drugi strani znižale v prvem polletju, ko je bila zima mila, in se ponovno nekoliko okrepile jeseni ob pričakovanju kurilne sezone. Plinske zmogljivosti v Evropi so v nasprotju z lanskoletno situacijo skoraj popolnjene, še sklenejo analitiki.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar