.webp){kind=icon}
Evropska unija (EU) za dosego ambicioznih ciljev zelenega prehoda hiti v proizvodnjo litija, ki je ključna surovina baterij za električna vozila, v negotovem večpolarnem svetovnem redu pa skuša čim večji del te proizvodnje zagotoviti na domačih tleh. A strateška avtonomija ne pomeni tudi evropskega lastništva, saj je večina predlaganih rudnikov litija v Evropi v lasti tujih korporacij.
V lanskem govoru o stanju unije je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila na odvisnost od Kitajske pri dobavi litija, kot je bila Evropa do začetka vojne v Ukrajini odvisna od ruskega plina. Kitajska namreč predela okrog 60 odstotkov svetovnega litija in 90 odstotkov redkozemeljskih materialov. Zato je von der Leyen napovedala nove trgovinske sporazume s Čilom, Mehiko, Novo Zelandijo in krepitev sodelovanja z Avstralijo ter Indijo. Prav Avstralija, največja svetovna proizvajalka litija, sedaj prevzema krmilo pri evropskih projektih za proizvodnjo litija.
Izmed sedmih rudnikov na stari celini, ki sicer še niso aktivni, je le en v lasti evropskega podjetja, ostali pa so v lasti tujih korporacij, večinoma avstralskih oziroma anglo-avstralskih. Evropska komisija se tega zaveda, nam je povedal vir pri izvršnem organu EU, a namerava s svojo zakonodajo o kritičnih surovinah (angl. Critical Raw Materials Act) zagotoviti sodelovanje podjetij iz držav članic v celotni proizvodni verigi, ki bodo s svojimi tehnološkimi rešitvami omogočila tudi doseganje okoljskih standardov.
Preberi še
Čile načrtuje nacionalizacijo industrije litija
Prihodnje koncesije za izkopavanje litija bodo v Čilu izdali le javno-zasebnim partnerstvom.
23.04.2023
Eden izmed načrtovanih rudnikov, prav tako v avstralski lasti, se nahaja nedaleč od slovenske meje, v avstrijskem Volšperku (Wolfsberg).
European Lithium
Rudniki od zahoda proti vzhodu
Sedem projektov za proizvodnjo litija v EU je v različnih začetnih fazah pridobitve vseh potrebnih dovoljenj za obratovanje. Konec maja je okoljsko dovoljenje pridobil projekt Barroso na severu Portugalske, ki je v celoti v lasti britanske družbe Savannah Resources. Največji delež v družbi, ki kotira na borzah v Londonu, Frankfurtu in Stuttgartu, je emiratski zasebni sklad Al Marjan (16 odstotkov), sledi pa avstralsko podjetje Slipstream Resources International z devetodstotnim deležem.
Le pet ur vožnje stran se v osrednji Španiji, v regiji Extremadura, nahaja projekt litija San Jose, v lasti avstralske družbe Infinity Lithium, ki kotira na avstralski borzi. Podjetje v zadnjem četrtletju letošnjega leta namerava vložiti prošnjo za začetek rudarjenja, je razvidno iz junijskega poročila, po tem, ko so pridobili pozitivno okoljsko oceno lokalnih oblasti, kljub nasprotovanju lokalne skupnosti. Rudnik je le par kilometrov oddaljen od mesteca Caceres, ki je uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine.
V francoskem Centralnem masivu, blizu mesta Vichy, kjer že od 19. stoletja deluje kamnolom, bo francosko podjetje Imerys predvidoma odprlo rudnik litija, poimenovan projekt EMILI. Francoska multinacionalka, ki je v večinski lasti belgijske holdinške družbe Bruxelles Lambert, kotira na pariški borzi in je edina evropska lastnica rudnika litija v EU. Predviden začetek proizvodnje litija v francoskem hribovju je leto 2028.
Imerys
Zaloge litija v Evropi so na voljo tudi tik za francosko mejo, blizu nemškega mesta Insheim. Pravice za rudarjenje v dolini Zgornjega Rena je pridobilo avstralsko podjetje Vulcan Energy, ki poleg Avstralije kotira še na frankfurtski borzi, nameravajo pa pridobivati t.i. "zeleni" litij z uporabo geotermalne energije. Največji lastniški delež v podjetju ima direktor Francis Wedin (9,8 odstotka), sledi pa evropski proizvajalec avtomobilov Stellantis s 6,8-odstotnim deležem. Deleže v podjetju nad enim odstotkom imata tudi banki UBS in Morgan Stanley ter sklada BlackRock in Vanguard.
Na Češkem, približno 100 kilometrov od Prage, nastaja projekt Cinovec, domnevno največji vir litija na celini, v lasti še ene avstralske družbe European Metals Holding. Podjetje, ki podobno kot lastniki nemškega rudnika računa na bližino večjih centrov evropske avtomobilske proizvodnje, ima tudi podobno diverzificirano lastniško strukturo, največji delničar z 10-odstotnim deležem pa je največja banka v EU, BNP Paribas. Načrtovan začetek proizvodnje je leto 2025.
BNP Paribas je imela še leto dni nazaj največji delež v avstralskem podjetju European Lithium, ki ima v lasti rudnik litija v Volšperku na avstrijskem Koroškem. Toda zadnji podatki kažejo, da sta največja delničarja sedaj avstralsko rudarsko podjetje Dempsey Resources (4,3 odstotka) in poljski investicijski sklad Millstone and Co. (3,5 odstotka), več kot en odstotek pa imajo v lasti še avstralska podjetja Okewood, Battle Mountain in Gilmore Capital.
Najvzhodneje in najseverneje se nahaja še projekt Keliber na osrednjem Finskem, rudnik litija v 85-odstotni lasti južnoafriške rudarske družbe Sibanye-Stillwater. Slednje je v 15,5-odstotni lasti skupine PIC, ki je del japonske investicijske družbe Marubeni, večje deleže pa imajo še južnoafriška investicijska družba Allan Gray (6,77 odstotka), sklada BlackRock (6,02 odstotka) in Vanguard (3,95 odstotka) ter sklad GIC iz Singapurja (2,44 odstotka).
Dobro za evropsko industrijo in zeleni prehod?
Čeprav bodo evropski rudniki litija večinoma v avstralski lasti, Evropska komisija verjame, da bo zakonodaja na področju kritičnih surovin poskrbela za vključenost evropske industrije v proizvodno verigo in upoštevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih standardov (ESG).
Tuja podjetja bodo morala upoštevati te kriterije, če bodo želela izkoristiti poenostavljeno izdajanje dovoljenj in naložbeno podporo. "Merila za priznavanje strateških projektov, določena v Prilogi III k predlogu, posebej zahtevajo oceno sodelovanja podjetij iz držav članic pri projektu in glede na to, ali so potencialni odjemalci tudi v državah članicah. Ta merila so namenjena povečanju vključenosti industrije EU v vse faze strateških in kritičnih projektov surovin, od raziskovanja do pridobivanja, rafiniranja in recikliranja," nam je povedal vir pri komisiji.
Evropska podjetja na področju rudarstva in predelovalnih dejavnosti razvijajo rešitve za t.i. inteligentno rudarjenje, kar pomeni sprejetje avtomatizacije, interoperabilnosti in digitalizacije za zmanjšanje ogljičnega odtisa in stroškov, hkrati pa povečanje produktivnosti in varnosti – in tako prispevati k splošni trajnosti rudarskega sektorja, še pravijo.
Geološki zavod Združenih držav Amerike (angl. US Geological Survey) ocenjuje, da je v Evropi sedem odstotkov svetovnih rezerv litija, kar je dovolj za pokritje 80 odstotkov evropskih potreb po baterijah. Baterije sicer predstavljajo približno tri četrtine svetovne porabe litija.
Avstralija proizvede dobro polovico vsega litija, na drugem in tretjem mestu sledita Čile in Kitajska. Medtem ko v Južni Ameriki prevladuje pridobivanje s slanico in izhlapevanjem, v Avstraliji litij pretežno pridobivajo iz rude. Slednje bo tudi primarni način proizvodnje v Evropi.
Nasprotovanje lokalnih skupnosti
Litij je resda ključna surovina za energetski prehod z nafte in plina ter elektrifikacijo prometa, a njegova proizvodnja je vse prej kot okolju prijazna. Oba načina pridobivanja porabita znatne količine vode in energije, onesnažujeta zrak in vodo s kemikalijami in težkimi kovinami, lahko pa motita tudi habitate prostoživečih živali in povzročata erozijo tal, kar povzroča dolgoročno ekološko škodo.
Lokalne skupnosti, kjer so tovrstni projekti predlagani, se tako pogosto načrtom uprejo. V začetku lanskega leta je v Srbiji pritisk javnosti, ki je organizirala množične proteste, pripeljal do umika dovoljenja anglo-avstralski rudarski korporaciji Rio Tinto, ki je v pokrajini Jadar želela pridobivati litij.
Bloomberg
Kot so nam sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), nahajališča litija v Sloveniji vsaj za zdaj niso bila odkrita, ministrstvo pa podpira evropsko strategijo na področju kritičnih surovin in redkih materialov. "Slovenija se zaveda pomembnosti samooskrbe oz. čim manjše odvisnosti od kritičnih mineralnih surovin, saj bo le-to v luči zelenega prehoda in spopadanja z vplivi podnebnih sprememb ključnega pomena," so dejali na ministrstvu, medtem ko na MOPE niso vedeli, o kakšni evropski strategiji jih sprašujemo. "Nismo se opredelili do nobene evropske strategije," so dodali.
Glede rudnika v Avstriji, ki je od slovenske meje oddaljen približno 40 kilometrov, pa se niso opredelili ne na MNVP ne na MOPE. Vprašanje o potencialnih okoljskih vplivih rudnika v Volšperku smo naslovili tudi na avstralskega lastnika rudnika European Lithium, a odgovora nismo prejeli.
