Kaj so izvedeli delničarji borznih prvokategornikov ob polletju?

Kako so v prvem polletju poslovali slovenski borzni prvokategorniki, že vemo. Delničarji pa so ob predstavitvi posameznih družb izvedeli tudi druge podrobnosti, ki vplivajo na poslovanje. Poglejmo, kaj jih je zanimalo.

Indeks SBI TOP je letos zrasel za 12 odstotkov, rast pa je bila ob polletju še večja, saj je samo avgusta izgubil dobrih šest odstotkov vrednosti, ker so se vlagatelji ustrašili katastrofalnih poplav, ki so prizadele državo. Vrednost sta izgubljali predvsem obe slovenski zavarovalnici, finančni sektor pa sicer zajema 40 odstotkov indeksa. 

Letos pri Intercapitalu napovedujejo 5,5-odstotno dividendno donosnost, pri čemer pa ni upoštevana druga tranša izplačila dividend NLB. Ob tem likvidnost ostaja nizka zaradi pomanjkanja nove ponudbe na trgu. "Za povečanje likvidnosti bi potrebovali večje spremembe pri državni politiki, predvsem glede obdavčitve in finančne pismenosti," je povedal Domagoj Grčević iz Intercapitala, ki je predstavil slovenski borzni trg. 

Število institucionalnih vlagateljev, tako mednarodnih kot domačih,  stagnira, pri tem pa lokalni pokojninski skladi niso aktivni na ljubljanskem borznem trgu. "Kljub višjim cenam nepremičnin se mali vlagatelji niso vrnili na domači borzni trg, bolj priljubljen je še vedno ameriški borzni trg. V prihodnosti pa ne vidimo kakšnega novega podjetja, ki bi se odločilo za vstop na borzo," je dejal Grčević. Hkrati je poudaril, da Ljubljanska borza ostaja podcenjen trg ob atraktivnem dividendnem donosu. 

Triglav: 'Pogajanja za nove pozavarovalne pogodbe bodo težja kot lani'

Z zahtevnimi razmerami se je v prvem polletju spopadala Skupina Triglav. Za zahtevne poslovne razmere je najprej poskrbela država, ki je omejila ceno dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To je povzročilo visoko izgubo, regulacija cene pa bo vplivala tudi na prihodnje poslovanje. V ozir za nadaljnje poslovanje pa morajo vzeti tudi večji obseg škode, ki je posledica toče, neviht in potem katastrofalnih poplav.

"Znižati smo morali letošnji poslovni izid, ki bo 80 odstotkov nižji od načrtovanega," je znova ponovil Uroš Ivanc, član uprave in finančni direktor družbe. Sprva so predvidevali poslovni izid v višini med 95 in 110 milijonov evrov. Zaradi regulacije cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo družba utrpela 31 milijonov izgube, skupaj pa ocenjujejo, da bodo izplačali za 150 in 200 milijonov škodnih zahtevkov, kar bo imelo pri poslovnem izidu skupine učinek v višini med 40 do 50 milijonov evrov. To je občutno več od zgodovinskega povprečja.

Bloomberg Adria

Posledično je vlagatelje zanimalo, kako je Triglav pozavarovan za takšne dogodke in kaj to pomeni za nadaljnje poslovanje. "Pozavarovanje je najpomembnejše orodje za zmanjšanje tveganja, ki ga uporabljamo. Imamo pozavarovanje, ki pokriva en večji dogodek in potem drugo pozavarovanje, ki pokriva več manjših škod. Poplave bodo kot enkraten dogodek imele največji vpliv, a bomo za več manjših škodnih dogodkov, ki so posledica toče in neviht, skupaj izplačali višji skupen znesek škode kot za poplave.  Pričakujemo, da bodo pogajanja za nove pozavarovalne pogodbe težja kot lani," je odgovoril Ivanc.

Vlagatelje je tudi zanimalo, kakšne bodo spremembe v ponudbi zaradi katastrofalnih dogodkov? "To je preuranjeno ocenjevati, seveda bo imelo določen vpliv, a ne bi rad špekuliral, na kakšen način. Vemo pa, da smo na tem trgu dolgoročno in kaj želimo ponuditi trgu," pravi Ivanc. Najpomembnejše za vlagatelje so seveda dividende, zato je vlagatelje zanimalo, ali bodo te ob slabšem poslovnem rezultatu izplačane. "V dividendni politiki je jasno zapisano, kdaj so dividende izplačane, ampak o tem je še težko špekulirati, to je vedno tudi v rokah delničarjev," je povedal Ivanc.

Petrol: 'Odprti smo za prevzeme, če bo priložnost'

"Vidimo stabilizacijo razmer na energetskem trgu, kar pomeni tudi normalizacijo našega poslovanja. Sledimo investicijskem načrtu," je vlagateljem povedal Matija Bitenc, član uprave in finančni direktor družbe. Skupina Petrol je letos v prvih šestih mesecih ustvarila 3,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu je bil čisti dobiček v prvem polletju s 52,8 milijona evrov rekorden.

Kot je povedal Bitenc, so k višji stroškom veliko pripomogli višji stroški dela. "Težko je zadržati delavce, zato želimo zadržati realno višino plač. Verjamemo, da lahko dosežemo napovedan poslovni izid, če ne bo nepričakovanih dogodkov," je Bitenc zagotovil delničarjem. 

Te je zanimalo, kako bi ukinitev državne regulacije vplivala na bruto maržo. "Težko vprašanje, ampak če pogledamo leto 2020, ko je bil prosti trg, se je naša marža zmanjšala glede na evropsko povprečje. Imamo večjo konkurenco, zato je težko napovedati, kakšne bi bile posledice. Naša marža je manjša od desetih odstotkov na liter, tako da ne bi imelo večjih vplivov na ceno za potrošnike," je odgovoril Bitenc.

Bloomberg Adria

Prav tako so prisotni zastavili vprašanje, koliko polnilnih mest za električna vozila načrtuje Petrol in kakšno bi bilo primerno število teh v državi. "Pri tem zamujamo za zahodno Evropo, tudi zahodno evropske države pa zaostajajo za načrti Evropske komisije. Pripravljamo prodajna mesta za hitro povečanje števila polnilnic, ko bo to potrebno in mogoče, tako da ne gre zato, koliko bi jih želeli imeti, ampak kako lahko prilagodimo infrastrukturo, da bomo število mest lahko hitro povečali," je bil jasen Bitenc. K temu dodaja, da bo to odvisno od povpraševanja, že zdaj pa preučujejo prihodnje prometne tokove in kako bo to vplivalo na povpraševanje na vsakem prodajnem mestu. 

Bitencu so zastavili še vprašanje glede morebitnih prevzemov. "Smo odprti za anorgansko rast, predvsem glede prodajnih mest, če vidimo priložnosti v regiji tam, kjer imamo črne pike in bi bili radi prisotni, kot denimo v Srbiji," je povedal član uprave Petrola.

Krka: 'Proti depreciaciji rublja se lahko borimo tudi z višjimi cenami'

Novomeški farmacevt je v prvi polovici leta dosegel rekorden dobiček iz poslovanja (EBIT), a je delničarje zmotil manjši dobiček. Pri 170,1 milijona evrov je bil 28 odstotkov manjši kot v enakem lanskem obdobju. Kljub temu ocenjeni polletni čisti dobiček v višini 170,1 milijona evrov presega polovico načrtovanega za leto 2023, vendar je manjši kot lani, ko so imeli velike prihodke iz pozitivnih tečajnih razlik. "Razlika med neto finančnim izidom letošnjega in lanskega leta, ki je bila ob polletju zelo velika, se bo do konca leta predvidoma zmanjšala," je ob objavi poudaril prvi mož družbe Jože Colarič. 

Na predstavitvi je delničarje med drugim zanimalo, od kod Krka dobavlja surovine. "Imamo kompleksno dobavno strukturo, materiale nabavljamo tudi v Aziji, predvem iz Kitajske in Indije, pa tudi iz številnih evropskih držav," je odgovoril David Bratož, član uprave.

Vlagatelje je zanimalo tudi, kako gledajo na kitajsko konkurenco na ruskem trgu? "So precej agresivna konkurenca, ampak smo v Rusiji zelo znano podjetje, tam smo več kot 50 let, imamo dve podjetji tam in več kot dva tisoč zaposlenih," je povedal Bratož.

Nalsednje vprašanje za Krko je bilo, kako dolgo bodo lahko vzdrževali desetodstotno rast prihodkov na letni ravni. "Glede na strategijo bomo rasli najmanj po petodstotni stopnji povprečno na leto, se pa zavedamo, da smo na trgu generativnih zdravil in da so cene na trgu vedno pod pritiski. Delovati moramo pametno, vedno gledamo tudi za potencialni prevzem podjetij ali zdravil, da povečamo prisotnost v določeni regiji ali na določenem delu trgu, kjer še nismo," je pojasnil Bratož.

Še vedno pa delničarje skrbi depreciacija rublja. "Rusija predstavlja samo 20 odstotkov naše prodaje, ampak rubelj je pomembna valutna skupina podjetja. Seveda depreciacija rublja vpliva na naš bruto dobiček, ampak poskušamo na lokalnem trgu poslovati čim več v lokalni valuti. Vedeti pa tudi moramo, da lahko povišamo cene na lokalnem trgu, da zmanjšamo to tveganje," je pojasnil Brane Kastelec, direktor finančnega sektorja.

NLB: 'Zaradi morebitnega davka na bilančni dobiček ne bo sprememb napovedi o poslovanju'

Skupina NLB je po lanskem rekordnem poslovanju tudi v prvi polovici leta ohranjala rast dobička. V drugem četrtletju je ustvarila 122,6 milijona evrov dobička po davkih, kar je dvoodstotna rast v primerjavi s prvim četrtletjem. K dobičku močno prispeva tudi precejšnje povečanje čistih obrestnih prihodkov, saj so ti v prvem polletju glede na enako obdobje lani zrasli za 68 odstotkov. Prav zaradi razmeroma velikih dobičkov so banke zdaj na udaru za dodatno obdavčitev.

"Ni dobro, če nisi dober, prav tako pa ni dobro, če si predober, zato trenutno ni dobro biti bankir," je situacijo nazorno opisal Blaž Brodnjak, predsednik uprave. Največja slovenska banka po bilančni vsoti je bila prav tako deležna številnih kritik zaradi nizkih depozitnih mer. "Varčevalce v regiji smo želeli preusmeriti v druge naložbene produkte, a nam tudi zaradi kritike medijev to ni uspelo. Nazadnje smo zaradi pritiskov le dvignili depozitne obrestne mere, kar se bo nekoliko odrazilo tudi v poslovanju," je pojasnil Brodnjak. Kot je dejal, trenutno ne razmišljajo in ne bodo povišali cen bančnih storitev.

Delničarje je predvsem zanimalo, ali bi morebitni davek na bilančni dobiček vplival na napovedi o poslovanju. "Tudi če bo slovenska vlada sprejela davek na bilančni dobiček, to ne pomeni, da bi morali spremeniti napovedi za prihodnje poslovanje. Prav tako ne razmišljamo o morebitnem znižanju dividend. Seveda bo nekoliko prizadelo naš kapital, a bi to bi lahko imelo večji vpliv na manjše tržne igralce z manjšo dobičkonosnostjo. Čakamo na podrobnosti tega davka, nismo ga še videli," je odgovoril Brodnjak.

Sodelujoče na predstavitvi je zanimalo tudi, kako se NLB spopada s pomanjkanjem delovne sile. "Ne vidimo večje fluktuacije zaposlenih kot konkurenti, največje pomanjkanje pa je po IKT-strokovnjakih. V Sloveniji se na leto izobrazi okoli 300 strokovnjakov, potrebujemo pa jih okoli 16 tisoč. Druge države spodbujajo tovrstni kader. Na srečo smo prisotni v celotni regiji, zato smo v Beogradu odprli enoto za digitalni razvoj in bomo tja prenesli celoten razvoj. Zaposlenih imamo že več kot 150 strokovnjakov. Tudi druga slovenska podjetja bodo na žalost morala razmišljati tako, ker v Sloveniji primanjkuje strokovnjakov. Tudi davčna obremenitev dela je v Sloveniji največja," je bil kritičen Brodnjak.

Cinkarna Celje: 'V prihodnjih šestih mesecih ne bo bolje na strani povpraševanja'

Cinkarna Celje je po letih velike rasti zakorakala v obdobje krčenja poslovnega cikla. Potem ko so v letu 2022 poslovali rekordno, so že v letnem poročilu napovedali, da letos pričakujejo težavnejše poslovanje. To se je pokazalo že v prvem trimesečju, podjetje pa je v prvih šestih mesecih leta imelo 96,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. To je 28 odstotkov manj kot v istem obdobju lani in 13 odstotkov manj od pričakovanj.

"V naslednjih šestih mesecih ni videti, da bi prišlo do izboljšav na strani povpraševanja," je delničarjem povedal Aleš Skok, predsednik uprave. Letos tudi niso izplačali dividend zaradi državne pomoči. "V začetku 2024 se bo znova sestala skupščina delničarjev, na kateri se bodo odločili o prihodnjih korakih glede izplačila dividende," je pojasnil Skok.

Cinkarna Celje

Enega od poslušalcev je nato zanimalo, zakaj je Cinkarni upadla prodaja bakrovih fungocidov. "Res je, da smo izgubili eno stranko, ki jo je prevzel konkurent, še večji razlog za upad pa je ta, da lani ni bilo veliko povpraševanja zaradi suše. Zaloge so ostale polne in to je vplivalo na letošnje poslovanje. Situacija se bo izboljšala ob koncu leta in predvsem prihodnje leto," je dejal Skok. Za letos imajo tudi po njegovih besedah ambiciozne načrte glede prodaje polimerov. 

Telekom Slovenije: 'Uspeli smo nadomestiti IKT-strokovnjake'

Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 334,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022. Polletni rezultati kažejo, da so prihodke v medletni primerjavi okrepile vse družbe v skupini. Na ravni skupine so bili prihodki večji predvsem zaradi večjega števila naročnikov in predplačnikov IPKO na Kosovu. Tam so prihodke na letni ravni dvignili za 11 odstotkov, na 40,4 milijona evrov.

Kako je pri njih s fluktuacijo delovne sile? "IKT-strokovnjakov primanjkuje je na celotnem trgu. To občutimo tudi na Telekomu Slovenije. Izgubili smo nekaj zaposlenih, ampak smo jih uspeli nekaj nadomestiti tudi z drugimi od naših konkurentov," je dejal Peter Anžin, direktor financ in računovodstva.

Vlagatelje je tudi zanimalo, kakšna je njihova strategija glede določitev cen paketov telekomunikacijskih storitev. "Prihodnjih cenovnih sprememb ne smem komentirati. "Kar vidimo, je, da so vsi operaterji zvišali cene, mi nismo bili prvi, smo pa sledili. Vsi operaterji na slovenskem trgu so v pogodbe vključili tudi inflacijske določbe. Videli bomo, kaj bo naslednje leto, natančnejših stvari ne moremo izdati," je odgovoril Anžin.

Po njegovih pojasnilih bo nova strategija, ki jo pripravljajo, javnosti na voljo do konca leta. "Prav tako bo naslednje leto verjetno spet nazaj dividenda, ki je letos nismo smeli izplačati," je napovedal Anžin. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar