.webp){kind=icon}
V nedeljo, 2. julija ob treh popoldan je bila cena električne energije na veleprodajnem trgu z dobavo vnaprej -500 evrov za megavatno uro. Da je bil indeks električne energije na slovenski borzi BSP negativen, so pri nas zaznali prvič, v Evropi in predvsem v ZDA pa je to pogost pojav. "Negativne cene elektrike so največja mina zelena prehoda, saj nazorno kažejo, da nimamo razvitih kapacitet za shranjevanje energije. Če bodo negativne cene še pogostejše, bo manj tudi investitorjev v obnovljive vire energije," je na dogodku Agencije za energijo pojasnil Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles.
Veleprodajne cene električne energije so minuli konec tedna v negativno območje padle v večjem delu zahodne Evrope, v Nemčiji so bile negativne celo ves dan. Tudi v ponedeljek je bilo več obdobij, ko so bile cene negativne, kar je zelo nenavaden pojav za prvi dan v tednu, ko je povpraševanje načeloma večje. Negativne cene so pogostejše poleti in med dela prostimi dnevi.
Kot je dodal Mervar, negativne cene v preteklosti niso bile tako drastične. "Več, kot bo proizvedene energije iz obnovljivih virov energije, težje bo," je poudaril Mervar. Dejstvo pa je, da odjemalci od teh negativnih cen trenutno nimajo nič ali zelo malo, saj se negativne cene pojavljajo na veleprodajnem trgu električne energije in ne na maloprodajnem trgu električne energije.
Preberi še
'Ne moremo narediti zelenega prehoda z eno najnižjih omrežnin v Evropi'
Tako meni Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles.
06.07.2023
Shranjevanje energije in dinamična poraba
Dobavitelji namreč za gospodinjstva zakupujejo energijo vsaj eno leto vnaprej, drugače pa je pri gospodarstvu, ki ima možnost sklenitve pogodbe po dinamičnih cenah. To pomeni, da imajo dostop do aktualnih borznih cen, tudi, ko so te negativne.
Ko cene električne energije na borzi padejo pod ničlo, morajo dobavitelji električne energije svojim veleprodajnim odjemalcem plačati nakup električne energije. Negativne cene so tako znak zelo visoke ponudbe na trgu ob nizkem povpraševanju. "Odvečne" energije zaenkrat še ne moremo shranjevati v tolikšnem obsegu, bi pa to lahko počeli v prihodnje, s pametnim upravljanje proizvodnje in povpraševanja. To je tudi namen nove omrežninske reforme, ki so jo pri nas pripravili na Agenciji za energijo.
Poleg hranilnilnikov bi lahko viške energije v omrežju uravnavali tudi s polnilnicami za električne avtomobile. Kot poudarja Mervar, pa danes politika postavljanja polnilnic ni najboljša. "Preseneča predvsem manjša pripravljenost goapodarskih subjektov za postavljanje polnilnic, saj bodo ljudje v prihodnosti zagotovo avtomobile polnili podnevi, ne ponoči," je poudaril Mervar.
Presežek energije se namreč dogaja takrat, ko je visoka proizvodna iz sončnih in vetrnih eletrarn. Po napovedih Mervarja bi šli v prihodnosti lahko celo tako daleč, da bodo ljudje ponoči na razpolago za shranjevanje energijo dajali tudi svoje zasebne hranilnike, ker taka proizvodnje eenrgije iz OVE ne bo.
