Omrežnina: Prihaja nov tarifni sistem, a stroškovni učinek še neznanka

Zeleni prehod terja naložbe v elektroenergetsko omrežje in učinkovito rabo energije, zato je po mnenju Agencije za energijo potrebna prenova obračuna omrežnine. "Z močnejšimi cenovnimi signali spodbujamo odjemalce k učinkovitejšem odjemu elektrike," pravijo na agenciji, a hkrati priznavajo, da s konkretnimi preračuni še ne razpolagajo, saj bodo tarifne postavke omrežnine za leto 2024 znane jeseni.

"Omrežninska reforma da, ampak ne na tak način, kot so jo predvideli - za posameznika nerazumljivim, neobvladljivim in kompleksnim sistemom, ki lahko prinaša dobrobiti samo z naprednim IT vodenjem in še ta lahko zaradi napačne zasnove vodi v dodatne probleme v nizkonapetostnem omrežju," pa je do novega sistema kritičen Tomi Medved, predstojnik Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko.

Spremenjen obračun omrežnine bo sicer informativno viden že na junijskih položnicah, nov način obračunavanja pa naj bi bil v veljavi leta 2024. Po besedah sogovornika je najbolj sporno to, da bodo tarifne postavke znane šele jeseni. "Trenutna omrežninska reforma naj bi spodbudila prilagajanje porabe na razmere v omrežju in s tem reševala probleme predvsem v nizkonapetostnem omrežju. Če hočemo reševati lokalni problem, tega ni mogoče storiti z globalno rešitvijo, kot je trenutno predlagana omrežina," meni Medved.

Po njegovih besedah je samo ena izmed anomalij novega omrežninskega predloga druga najdražja tarifa, ki se pojavlja čez dan med nižjo sezono (pomlad, poletje) delovnega dneva. "Ravno v tistem času je za pričakovati veliko proizvodnjo sončnih elektrarn in s tem tudi probleme s prenapetostjo v nizkonapetostnem omrežju, in ravno tako se pričakuje, da bodo takrat cene na veleprodajnem trgu nizke. Logično bi bilo, da to izkoristimo za polnjene avtov s poceni energijo in hkrati ublažimo probleme s prenapetostjo, a v novem predlogu lahko vidimo, da bomo takrat plačali dražjo omrežnino," navaja Medved.

Spodbude, ne kazni

Prilagodljivost v električnem sistemu potrebujemo tako zaradi sončnih elektrarn, kot pojava elektromobilnosti, toplotnih črpalk in hišnih baterij. "Narediti je treba spodbudo za povečanje števila teh prožnostnih enot, ki sploh omogočajo prilagodljivost, ter nato vzpostaviti sistem za njihovo upravljanje, ne pa kompliciran omrežninski sistem, ki ga večina končnih uporabnikov ne more upoštevati," je kritičen Medved.

Težava je namreč v tem, da vsa gospodinjstva pa tudi podjetja svoje porabe ne morejo pametno upravljati, kar vedo tudi na agenciji. "Koliko pa bodo posamezna gospodinjstva in podjetja to možnost izkoriščala pa je odvisno od njih samih oziroma od njihove zmožnosti prilagajanja lastnega odjema," so namreč zapisali. Tako meni tudi Medved, ki poudarja, da dokler ljudje nimajo možnosti za prilagajanje, jih ne smeš kaznovati zaradi njihove nezmožnosti, ampak jim moraš najprej omogočiti, da postanejo aktivni uporabnik.

Če po starem sistemu odjemalec ni mogel vplivati na višino omrežnine za moč, se bo to spremenilo, saj bo dogovorjeno obračunsko moč vnaprej določil elektrooperater na podlagi odjemalčevega dejanskega profila porabe. "Trenutni predlog zakupljenih moči vnaša dodatno breme za končnega uporabnika, saj bi ob vsaki večji novi napravi (npr. električni avto, toplotna črpalka, klima, celo indukcijska kuhala plošča…) moral sporočiti svojemu dobavitelju za koliko naj bi se mu povečala konična poraba, da ne bi plačeval dragih odstopanj," pojasnjuje Medved. 

Pet časovnih blokov in dve sezoni

Po novem sistemu bo časovnih blokov z različno tarifno postavko čez leto pet, znotraj dneva so trije, pri čemer je strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku odvisen od obremenjenosti omrežja. Višja sezona bo od novembra do marca, nižja pa se začne z marcem in traja do konca oktobra.

Pri tem bodo tarife različne tudi, ali bo šlo za delovni dan ali dela prost dan. Najcenejši časovni blok znotraj dneva bo časovno izenačen z dosedanjo nižjo tarifo, čez dan pa bomo namesto ene tarife imeli obdobje najvišje in obdobje srednje obremenitve omrežja in s tem bo povezana tudi cena, pojasnjujejo na agenciji za energijo.

Najdražji bo časovni blok ena, ki nastopi zgolj v višji sezoni, ko je glede na podatke elektrooperaterjev omrežje najbolj obremenjeno. Najcenejši časovni blok je časovni blok pet pa nastopi zgolj v nižji sezoni.

Po mnenju Medveda bi bil bolj smiseln sistem vinjete, torej da bi plačali fiksen znesek glede na priključno moč, ki bi reševal več stvari: uporabnik bi vnaprej vedel, koliko bo plačal za uporabo omrežja in distributerji bi vedeli, koliko denarja se bo pridobilo iz omrežnini," pravi Medved. 

S tem bi končni odjemalci še vedno imeli možnost optimizacije svojega stroška z zmanjšanjem konične moči in "ceneješe vinjete", predlagane tarife in dneve pa bi nadomestili s sistemskimi storitvami za distributerje in nagrajevanjem pametnega upravljanja. 

Ta novi sistem pa pomeni tudi nove težave za gospodarstvo, ki mu že tako grozi ohlajanje na strani povpraševanja in visoki stroški. "Podjetnikom bi morali pomagati, ker si želijo investirati, samo ne vedo, kaj in kako. V Italiji so pri enem podjetju delovni čas zamaknili zato, da so bili tako bolj v sožitju s soncem. Posledično so si zmanjšali stroške in s sončnimi elektrarnami povečali samozadostnost," navaja Medved.

Dve, tri ali štiri milijarde evrov?

Iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta izhaja ocena, da bomo v naslednjih desetih letih za uresničitev ciljev potrebovali več kot dve milijardi evrov dodatnih sredstev. Skupna ocena iz razvojnega načrta za distribucijski sistem pa je 3,5 milijarde evrov sredstev za razvoj omrežij, pravijo na agenciji za energijo.

Tudi glede same prenove sistema, predvsem distribucijskega, je več neznank kot rešitev. "V elektroenergetskih krogih je najprej odjeknila novica, da za prenovo sistema potrebujemo štiri milijarde, potem je direktor Elesa Aleksander Mervar omenil, da bi po njegovih ocenah bile tudi dve milijardi dovolj. To so ogromne številke in trenutno nihče ne ve, koliko bo to stalo," pravi Medved. 

Po njegovih besedah bi bilo treba namesto predlagane omrežninske reforme usmeriti energijo in investicije v pametno upravljanje omrežja, s čimer bi uspeli narediti to, kar naj bi dosegel nov tarifni sistem. "So drugi načini, ki so veliko bolj enostavni in učinkoviti za omrežje ter ne vnašajo zmede tako za distribucijo kot za končnega odjemalca," povzema Medved. Kot še dodaja, se elektro distribucijska podjetja soočajo s kadrovskimi problemi.