Cena brenta se približuje 90 dolarjem na sod, IEA pa napoveduje večji primanjkljaj v ponudbi nafte

Nafta je ohranila rast že šesti dan zapored, saj vlagatelji ostajajo skeptični glede možnosti dogovora, ki bi obnovil pretok energentov skozi Hormuško ožino.

Cena nafte brent se je gibala blizu 90 dolarjev za sod, potem ko je v prejšnjih petih trgovalnih dneh poskočila za 12 odstotkov. Terminske pogodbe so bile zelo občutljive na novice o prizadevanjih za ponovno odprtje ključne pomorske poti, pri čemer so cene večkrat zanihale med optimizmom, da je dogovor blizu, in znaki, da je napredek zastal.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek pozno zvečer negotovost še povečal z izjavo, da ZDA "popolnoma nadzorujejo" Hormuško ožino in da Iranu ne zaupa. Njegove besede so sledile novim obsežnim zahtevam do Islamske republike, potem ko je Teheran v pogovorih o končanju petmesečne vojne znova zahteval odškodnine.

Še pred Trumpovimi komentarji je pakistanski obrambni minister dejal, da sta Washington in Teheran glede ožine "blizu neke vrste dogovora". Pogajanja o Hormuški ožini med Iranom in Omanom so po poročanju Al Jazeere prav tako dosegla napredno fazo, pri čemer se je medij skliceval na predstavnika katarskega zunanjega ministrstva.

"Rast cen nafte kaže, da trgi ostajajo skeptični glede tega, da bi bližnji dogovor lahko obnovil pretok skozi Hormuško ožino," je v zapisu ocenil Vivek Dhar, analitik za surovine pri Commonwealth Bank of Australia. Dodal je, da bi zmanjševanje svetovnih zalog lahko ceno brenta potisnilo proti 100 dolarjem za sod.

Brent je letos pridobil že skoraj 50 odstotkov, cene nekaterih goriv pa so se zvišale še izraziteje. Dizelsko gorivo dražijo tudi posledice rusko-ukrajinske vojne. Ameriška Uprava za energetske informacije (EIA) v kratkoročnih energetskih napovedih ocenjuje, da bodo motnje v oskrbi z nafto zaradi konflikta z Iranom do konca leta 2027 znašale približno 600.000 sodov na dan.

Napetosti okoli Hormuške ožine ostajajo visoke. Helikopter ameriške mornarice je izstrelil dve raketi hellfire proti tovorni ladji pod panamsko zastavo, ki je skušala prebiti blokado iranskih pristanišč. Sovražnosti so se razširile tudi na Rdeče morje, kjer hutijevci, ki jih podpira Iran, napadajo ladje in energetsko infrastrukturo.

Vidni ladijski promet skozi Hormuško ožino se je zmanjšal na minimum, vendar nekaj nafte še vedno zapušča Perzijski zaliv, pogosto na tankerjih z izključenimi transponderji. Ameriški minister za energijo Chris Wright je na družbenih omrežjih zapisal, da ob pomoči ameriške vojske skozi ožino prečka skoraj devet milijonov sodov nafte na dan.

Ločeno je Ameriški naftni inštitut (API), ki ga financira industrija, po dokumentu, ki ga je videl Bloomberg, poročal, da so se ameriške zaloge surove nafte prejšnji teden povečale za 9,1 milijona sodov. Če bodo uradni podatki v sredo to potrdili, bo to največje tedensko povečanje po februarju.

Bloomberg

 

IEA napoveduje večji primanjkljaj v ponudbi nafte kljub upadu povpraševanja zaradi vojne

Svetovne zaloge nafte se bodo v tem četrtletju zmanjšale več kot dvakrat hitreje, kot je bilo sprva pričakovano, saj se vojna z Iranom znova zaostruje, čeprav visoke cene vse bolj zavirajo povpraševanje, je sporočila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Naftni trg se sooča s primanjkljajem v višini 1,8 milijona sodov na dan, saj "obnovljene sovražnosti in motnje v pomorskem prometu" spodkopavajo okrevanje proizvodnje, je IEA zapisala v mesečnem poročilu. Za celotno leto 2026 naj bi bil primanjkljaj največji v zadnjih petih letih.

Zaloge se znova zmanjšujejo, čeprav visoke cene goriv silijo agencijo k občutnemu znižanju napovedi povpraševanja. IEA zdaj ocenjuje, da bo svetovno povpraševanje po nafti letos upadlo za 1,6 milijona sodov na dan, kar je skoraj 50 odstotkov večji padec od prejšnje ocene. To bi bil največji letni upad povprečnega povpraševanja po pandemiji covida-19 leta 2020.

Čeprav je kratkotrajno premirje med ZDA in Iranom sredi junija omogočilo okrevanje izvoza nafte iz Perzijskega zaliva, so ladijski promet in regionalna energetska infrastruktura znova tarča napadov. To zvišuje cene goriv, kot sta bencin in dizel, ki je eno ključnih goriv svetovnega gospodarstva, ter povečuje pritisk na potrošnike.

Kljub temu je padec proizvodnje precej manjši od nekaterih najbolj črnih scenarijev, ki so se pojavljali na začetku vojne, saj so države in podjetja našli več alternativnih poti za dobavo. Med njimi so naftovodi, ki jih uporabljata Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, ter mreža tankerjev, ki opravljajo prevoze skozi Hormuško ožino.

Po ocenah IEA naj bi se močno zmanjšane svetovne zaloge prihodnje leto začele obnavljati, ko bo naftni trg ponovno prešel v presežek ponudbe. Članice agencije, med njimi ZDA, Japonska in Nemčija, bodo morale obnoviti tudi strateške rezerve, potem ko so marca napovedale rekordno sproščanje zalog.

"Čeprav naj bi se trg proti koncu letošnjega leta ponovno prevesil v presežek ponudbe, tveganja ostajajo velika, nujnost ponovnega odprtja Hormuške ožine pa se je povečala, saj se prej razpoložljive rezerve hitro izčrpavajo," je sporočila agencija.