Evropi se piše huda zima zaradi pomanjkanja dizla

Pomanjkanje dizla, ki sta ga spodbudili vojni na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, ustvarja pogoje za še hujšo oskrbovalno krizo, saj bo povpraševanje pred zimo na severni polobli naraščalo.

Motnje v Hormuški ožini in poškodbe rafinerij v Perzijskem zalivu ter val ukrajinskih napadov na ruske rafinerije so močno omejili izvoz iz regij, ki so lani skupaj predstavljale približno tretjino svetovnega izvoza dizla.

Evropa, ki nima dovolj lastnih rafinerijskih zmogljivosti in je najbolj odvisna od uvoza, je najbolj izpostavljena morebitnemu pomanjkanju. Rafinerije v ZDA in Aziji obratujejo s polno zmogljivostjo, vendar se bodo razmere v prihodnjih mesecih ob pričakovanem povečanju povpraševanja in zmanjševanju zalog še zaostrile. Kupci si pred padcem temperatur običajno ustvarjajo zaloge dizla, ki se široko uporablja v prometu, industriji in za ogrevanje.

Razmere dodatno otežuje pričakovano večje povpraševanje po dizlu med nekaterimi azijskimi proizvajalci električne energije, ki se obračajo h gorivu, ker zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ne morejo zagotoviti dovolj utekočinjenega zemeljskega plina. Če ne bo preboja v katerem od konfliktov, bodo azijske in ameriške rafinerije z bližanjem zime verjetno zmanjšale tudi izvoz dizla, da bi zadostile naraščajočemu domačemu povpraševanju.

"Evropa ima izjemno velik problem z dizlom," je dejal Eugene Lindell, vodja področja rafiniranih naftnih proizvodov pri svetovalni družbi FGE NexantECA. "Postalo bo grdo v smislu, da bomo verjetno videli izjemno visoke absolutne cene," kar se bo prelilo v stroške prevoza, inflacijo in politične pritiske na vlade, je dodal.

Rast cen dizla že močno presega rast cen nafte. Cena dizla na borzi ICE Futures Europe, ki velja za svetovno referenčno ceno, se je od najnižje ravni 18. junija zvišala za skoraj 40 odstotkov, medtem ko se je nafta brent v istem obdobju podražila za približno pet odstotkov. Zaradi ključne vloge dizla v prometu, gradbeništvu in industriji bi lahko imel takšen razvoj pomembne inflacijske posledice, tudi če bi cene nafte ostale razmeroma stabilne.

Zaloge dizla na ključnih uvoznih trgih so se v zadnjih mesecih zmanjšale in so precej pod sezonskimi povprečji. Najbolj so upadle evropske zaloge, ki so se od konca marca zmanjšale za približno 30 odstotkov.

Težave Evrope z oskrbo dodatno zaostrujejo sankcije, je dejala Rachel Ziemba, pridružena višja raziskovalka pri washingtonskem možganskem trustu Center for a New American Security. Omejitve pri nakupu ruskih rafiniranih naftnih proizvodov ostajajo v veljavi, strožje sankcije Evropske unije pa vse bolj omejujejo tudi uvoz goriv, ki so bila v tretjih državah proizvedena iz ruske surove nafte, je dejala.

Ameriške rafinerije so prejšnji teden izvozile rekordno količino destilatnih goriv, med katerimi prevladuje dizel, velik del teh količin pa je bil namenjen v Evropo. Vendar takšen obseg izvoza verjetno ne bo vzdržen, saj se bo povečalo povpraševanje v ZDA.

Malo možnosti za olajšanje razmer

"Rafinerije na ameriški obali Mehiškega zaliva ne morejo v nedogled izvažati dizla v severozahodno Evropo. Imajo tudi svoje potrebe," je dejal Zameer Yusof, vodja analitike čistih naftnih proizvodov pri družbi Kpler. Pred prvim četrtletjem prihodnjega leta bi rafinerije običajno začele več tovora preusmerjati proti ameriški vzhodni obali zaradi zimskega povpraševanja po kurilnem olju, je dodal.

Tudi iz Azije Evropa verjetno ne bo dobila večje pomoči. Tamkajšnje rafinerije bodo morale zadovoljiti regionalno povpraševanje in bodo morda dale prednost proizvodnji kerozina, ki se med drugim uporablja za ogrevanje na Japonskem, kar bi zmanjšalo količino dizla, ki bi ga lahko izvozile, je dejala June Goh, višja analitičarka naftnega trga pri Sparta Commodities.

Čeprav večina trgovcev pričakuje visoke cene dizla v Evropi to zimo, je do začetka večjega sezonskega povpraševanja še nekaj tednov. Veliko bo odvisno od temperatur proti koncu leta ter od tega, ali bodo visoke stopnje izkoriščenosti svetovnih rafinerij zadostovale za ublažitev napetosti na trgu. Ključno bo tudi, koliko dizla bo Kitajska izvozila v prihodnjih mesecih.

Razmere kažejo, kako ranljive za globalne energetske šoke so regije, ki nimajo dovolj lastnih rafinerijskih zmogljivosti. Evropa bo verjetno prizadeta bolj kot druga dva velika trga s primanjkljajem, Afrika in Latinska Amerika, saj vsi tekmujejo za dobave dizla v atlantskem bazenu, je dejal Lindell iz FGE.

"Nikoli si nismo popolnoma opomogli po izgubi rafinerijskih zmogljivosti na Bližnjem vzhodu, zdaj pa smo izgubili tudi del ruskih zmogljivosti," je dejala Goh. "Težave Evrope niso takojšnja kriza, ampak kriza, ki prihaja pozneje," je dejala o pričakovanem pomanjkanju dizla.

— Pri pripravi sta sodelovala Stephen Stapczynski in Alex Longley.