Cena nafte pada: kdaj bomo točili bencin po predvojnih cenah

Dva dni po izbruhu vojne v Iranu, ki so jo sprožili skupni napadi ZDA in Izraela, je iranska revolucionarna garda uradno potrdila, da je Hormuška ožina – ključna plovna pot, skozi katero se običajno prevaža približno petina svetovnih zalog nafte in plina – zaprta za "neprijateljske države". Dva dni pozneje je Iran uradno razglasil, da je ožina zaprta, in zagrozil, da bo napadel vsako ladjo, ki bo poskušala prepluti skoznjo.

Zaprtje ožine je pričakovano povzročilo skok cene surove nafte nad 100 dolarjev za sod. Cena soda surove nafte brent je konec aprila med dnevnim trgovanjem dosegla najvišjo vrednost 126 dolarjev, potem pa v torek zjutraj upadla za približno 39 odstotkov, na 76,7 dolarja.

Cene surovine upada, saj sta Washington in Teheran v sredo podpisala memorandum o soglasju, nekakšen začasni mirovni dogovor, namenjen tlakovanju poti za sklenitev dolgotrajnega sporazuma. Memorandum je vnovič odprl Hormuško ožino brez iranskih cestnin vsaj 60 dni. Hkrati so ZDA Iranu podelile 60-dnevno dovoljenje za prodajo nafte na mednarodnih trgih, kar je okrepilo pričakovanja o hitrejši rasti svetovne ponudbe.

Znaki napredka v mirovnih pogajanjih med ZDA in Iranom, ki sta jih Pakistan in Katar označila za "spodbudne", so omilili zaskrbljenost glede oskrbe z nafto. Samo Teheran je po poročanju Bloomberga v zadnjem tednu dni skozi ožino izvozil več kot 30 milijonov sodov nafte.

Kljub temu analitiki menijo, da cene nafte verjetno ne bodo upadle na raven iz časa pred krizo, dokler se strateške zaloge surove nafte in bencina po svetu ne bodo vnovič napolnile. Po njihovem se to verjetno ne bo zgodilo pred koncem leta 2026.

Kdaj torej lahko pričakujemo "normalizacijo" naftnega trga? Koliko bo ob koncu leta stal sod nafte brent? In kakšen vpliv bo to imelo na potrošnike?

Vrnitev na stara pota

Zaprtje Hormuške ožine je države Perzijskega zaliva prisililo, da so zaprle okoli 10 tisoč naftnih vrtin, kar je približno 15 odstotkov svetovne proizvodnje. Bloomberg je pred dnevi poročal, da so tako Združeni arabski emirati (ZAE) kot Savdska Arabija ohranili dovolj visok tlak v svojih naftnih poljih, da bi lahko v dveh tednih znova dosegli raven proizvodnje iz časa pred vojno.

Vnovično odprtje Hormuza, četudi počasno, pravzaprav v tišini poteka že nekaj tednov. Pred memorandumom o razumevanju se je vsak dan čez ožino odpravilo med četrtino in tretjino predvojnega tankerskega prometa, je poročal Bloomberg.

Časovnica vzpostavitve normalnega delovanja naftne proizvodnje še ni polno določena. Prejšnji teden je predsednik uprave francoskega naftnega velikana TotalEnergies Patrick Pouyanne pred francoskim parlamentom dejal, da bi se delovanje na naftnem trgu moralo normalizirati v naslednjih šestih mesecih, če bo ožina ostala odprta.

Težavna je tudi škoda na naftni infrastrukturi Zaliva, ki so jo povzročili iranske rakete in droni. Po ocenah svetovalnega podjetja Rystad Energy so iranski napadi povzročili škodo v višini približno 42 milijard dolarjev na ključnih objektih, od rafinerij do cevovodov.

Francoski finančni minister Roland Lescure je konec marca denimo razkril, da je bilo med 30 in 40 odstotki rafinerijskih zmogljivosti v Zalivu poškodovanih ali uničenih zaradi iranskih napadov, kar je na svetovnih naftnih trgih povzročilo primanjkljaj v višini 11 milijonov sodov na dan.

"Večina premije za tveganje, ki je bila vezana na popolno zaprtje Hormuške ožine, je z novico o podpisu memoranduma izpuhtela, kar pa je sicer samo finančni učinek dogovora. Trg še ni povsem 'normaliziran', sploh ko gre za dejanske količine, ki so bile izgubljene v zadnjih tednih," pojasnjuje analitik Tilen Šarlah.

"Pri naftnem trgu pričakujem razmeroma hitro zmanjšanje geopolitične premije, vendar počasnejšo fizično normalizacijo. Cene se lahko umirijo prej kot logistika, zavarovalne premije, transport in dejanski tokovi skozi Hormuško ožino. Če ne bo večjih kršitev, lahko energetski trgi precej hitro diskontirajo nižje tveganje," ocenjuje ekonomist Rok Spruk.

Opozarja, da popolna normalizacija ni stvar enega političnega sporočila: "Odvisna bo od razminiranja, varnostnih jamstev, obnove zaupanja ladjarjev in zavarovalnic ter predvsem od tega, ali bo Iran spoštoval dogovor tudi po prvem medijskem ciklu." Dodaja: "Finančni trg se normalizira v pričakovanjih, fizični trg pa v tednih in mesecih."

Bloomberg

 

Popolna normalizacija trga, ki po mnenju Šarlaha pomeni stabilizacijo cen v območju 65 do 75 dolarjev na sod, se bo zgodila šele, ko bosta izpolnjena dva pogoja: "Da pogajanja v naslednjih dveh mesecih ne propadejo in da se fizični pretok nafte skozi ožino vrne na predvojne ravni." Do takrat bo na trgu ostala manjša, 'varnostna premija', saj so trgovci previdni pred morebitnimi političnimi preobrati, dodaja.

"Še vedno je treba doreči veliko stvari in ključna tveganja ostajajo, a za zdaj je to pomemben korak k umiritvi konflikta in povečanju izvoza nafte prek Hormuške ožine," so v poročilu zapisali analitiki Morgan Stanleyja. "Predvidevamo, da se bo do septembra obnovilo 50 odstotkov proizvodnje, do decembra pa 80 odstotkov, kar je nekoliko hitreje kot prej."

Razmere na naftnem trgu so se korenito spremenile tudi zaradi delnega razkroja naftnega kartela OPEC. Velik proizvajalec nafte ZAE so namreč izstopili iz skupine, kar bo po mnenju strokovnjakov nekaterim državam, ki niso članice OPEC, omogočilo povečanje proizvodnih zmogljivosti.

Za vzpostavitev "normalnega stanja" bo treba Hormuško ožino tudi razminirati, dolge kolone praznih supertankerjev pa bo treba napolniti. Naftna industrija trenutno meni, da gre za kompleksen večplasten proces, ki bo trajal več mesecev, preden lahko trg govori o vrnitvi v "normalnost".

"Najverjetnejši scenarij je postopno odpiranje ožine z neko obliko mehanizma za upravljanje prometa, ki vključuje Iran in Oman," je za CNBC povedal Adam Sharpe, podpredsednik uredništva pri Lloyd's List Intelligence. "Vendar so nerešena vprašanja pomembna: ali plovila potrebujejo predhodno dovoljenje, ali bo Iran zaračunal pristojbine za storitve, ali so sprejemljiva tuja mornariška spremstva in ali mine zahtevajo odpravljanje."

"Trg trenutno prehaja iz 'panične premije' v 'premijo izvedbe', kar pomeni, da vojna premija ne bo izginila čez noč. Čeprav je psihološko olajšanje ob dogovoru ceno brenta takoj potisnilo z nedavnih vrhov proti zgornjemu delu razpona 70 dolarjev za sod, je popolna odprava premije odvisna od zahtevne logistike in pravnih postopkov v prihodnjih mesecih," je povedal Mahdi Saadi, upravljavec portfelja pri Triglav Investments.

Polnjenje izpraznjenih zalog

Z umirjanjem naftne krize bodo države po svetu prav tako pohitele s polnjenjem svojih strateških zalog nafte, ki so jih med vojno izčrpale. Ameriške strateške rezerve nafte so trenutno denimo na najnižji ravni v zadnjih štirih desetletjih, precej nizke pa so tudi komercialne zaloge.

Na začetku konflikta se je vseh 32 članic Mednarodne agencije za energijo (IEA) strinjalo z rekordno sprostitvijo 400 milijonov sodov iz strateških naftnih rezerv (SPR), pri čemer so ZDA prispevale največji delež.

Država z najbolj izčrpanimi zalogami je Indija, ki je tretja največja uvoznica nafte in naj bi do leta 2030 postala največji vir rasti svetovnega povpraševanja po nafti, ugotavlja IEA. Njene zaloge krijejo le osem dni uvoza, zaradi česa se New Delhi pripravlja na izgradnjo dodatnih skladiščnih zmogljivosti. Podobno razmišljajo tudi druge države po svetu.

Skupaj bi ti novi načrti za skladiščenje lahko zahtevali približno 500 milijonov sodov surove nafte in rafiniranih proizvodov, poroča Reuters. To skupaj z dopolnjevanjem strateških rezerv po svetu pomeni približno milijardo sodov dodatnega povpraševanja. Tudi če bi se to razporedilo na več let, bi to zagotovilo občutno cenovno podporo za nafto.

Napovedi za ceno nafte

Investicijske banke in finančne hiše se ne strinjajo glede ciljne cene soda nafte brent do konca leta. Citi je takoj ob naznanitvi memoranduma svojo povprečno napoved za brent znižal na 75 oziroma 70 dolarjev za sod za tretje in četrto četrtletje 2026. Kot razlog je navedel pričakovanja, da se bodo trgovinski tokovi skozi ožino znova normalizirali. Banka je znižala tudi napoved za leto 2027 na 65 dolarjev za sod s prejšnjih 80.

Citi je pojasnil, da njegov novi osnovni scenarij, ki mu pripisuje 60-odstotno verjetnost, predvideva, da bodo pogajanja do sredine oziroma konca julija dokončno zagotovila trajne tokove skozi Hormuško ožino na večinoma normaliziranih ravneh. "Po našem mnenju trg vrednoti sam memorandum, ne pa tudi dogovora, ki bi srednjeročno zagotovil tokove skozi Hormuško ožino. V tem primeru bi bile cene verjetno za približno 10 do 15 dolarjev na sod nižje, kot so danes," je zapisala banka.

Goldman Sachs je svojo napoved cene nafte brent za četrto četrtletje znižal z 90 na 80 dolarjev, oceno povprečja za leto 2027 pa z 80 na 75 dolarjev. Morgan Stanley je svojo napoved cene brenta za zadnje četrtletje znižal za 15 dolarjev na sod, na 80 dolarjev, napoved za tretje četrtletje pa s prejšnjih 100 na 90 dolarjev.

Barclays pa je obdržal svojo napoved 100 dolarjev za sod nafte brent za leto 2026. Pojasnil je, da bodo blokade Hormuške ožine sicer morda kmalu končane, a učinek na temelje naftnega trga vsaj še nekaj tednov ne bo jasen in bi se lahko izkazal za bolj trdovratnega, kot trenutno pričakuje trg.

Depositphotos

 

Sovodja globalnega trgovanja z nafto in proizvodi pri Goldman Sachsu Jerome Dortmans poudarja, da ZDA in Iran še nista dosegla končnega dogovora in da se je treba še dogovoriti o številnih tehničnih podrobnostih za dolgoročnejšo rešitev. Hkrati pravi, da je naftni trg verjetno vstopil v drugačno paradigmo. Trg se bo najbrž "zgrudil", pravi, čeprav bi lahko nekateri naslovi novic povzročili začasen skok cen.

"Večina cenovnih nihanj je verjetno že vključena v ceno. Tega še zdaleč ni konec, vendar se zdi, da se približujemo bolj umirjenemu okolju, ki bo naftnemu trgu omogočilo, da najde bolj zdravo ravnovesje v smislu cene," pravi Dortmans. Njegovi sodelavci pri Goldmanu sicer pričakujejo, da se bo cena brenta v zadnjem četrtletju gibala okoli 80 dolarjev, kar je 10 dolarjev manj od njihove prejšnje ocene.

"Vrnitev v pravo 'predvojno stanje', v katerem bi se z nafto trgovalo izključno na podlagi ponudbe in povpraševanja, brez geopolitičnih napetosti, bo zahtevala čas. Analitiki opozarjajo, da bi lahko trajalo več mesecev, preden se fizični pretoki nafte in utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino v celoti normalizirajo," pove Saadi.

Upravljavec portfelja še doda, da bo, če se mirovni okvir obdrži skozi julij in 60-dnevno obdobje, velika količina ponudbe, ki se vrača na trg, skupaj z novo, nižjo oceno povpraševanja ustvarila skoraj idealne razmere za trg v korist kupcev. "Če OPEC+ ne bo posegel z izrazitimi in nepričakovanimi prostovoljnimi rezi proizvodnje, da bi umetno branil spodnjo mejo cen, je brent na jasni poti postopnega zdrsa proti nizkim 70 dolarjem za sod ali celo proti zgornjemu delu razpona 60 dolarjev do konca leta."

Presežek na trgu

IEA pričakuje, da se bo svetovna ponudba nafte prihodnje leto povečala, sočasno, ko si bo proizvodnja na Bližnjem vzhodu opomogla. To naj bi povzročilo presežek povpraševanja za več kot štiri milijone sodov na dan.

"Dolgotrajne visoke cene so že opravile svoje in upočasnile svetovno porabo, saj so prevozniki in industrija omejili stroške. Ob tem vztrajna inflacija in restriktivna politika centralnih bank (visoke obrestne mere) dodatno ohlajata gospodarsko rast, kar pomeni, da bo večja ponudba nafte jeseni naletela na precej šibkejši trg," pojasnjuje analitik Šarlah.

Poleg tega opozarja na "dvojni volumen ponudbe", saj so proizvajalci zunaj Zaliva močno okrepili črpanje, z odprtjem Hormuza pa so na trg prišli še zalivski sodi. "To bo trg verjetno potisnilo v presežek, kar bi lahko cene nafte do konca leta še znižalo."

Članice OPEC+ so se v začetku junija dogovorile o še enem zvišanju kvot za črpanje nafte za julij. Odločitev je bila sprejeta v času zaprtja Hormuške ožine, zato so jo na trgu označili za simbolično. Kartel je tako nadaljeval postopno oživljanje proizvodnje, ki je bila ustavljena leta 2023. Z julijskim zvišanjem kvot bo OPEC+ tako povrnil skoraj 90 odstotkov proizvodnje.

Pomembno je tudi, kaj bodo storili Združeni arabski emirati, ki od maja niso več člani skupine. Številni poznavalci namreč pričakujejo, da bodo občutno povečali svoje proizvodnje zmogljivosti. Za trg bo pomembna tudi nafta iz Irana, ki lahko po odpravi sankcij preplavi trg.

Skok proizvodnje bi se zgodil v trenutku, ko je svet že tako preplavljen s ponudbo: novih naftnih projektov, večinoma v Braziliji, ZDA in Gvajani, bo po analizi družbe Wood Mackenzie v letu 2027 dodala 2,8 milijona sodov na dan in skupno proizvodnjo nafte dvignila v območje med 108 in 109 milijoni sodov na dan, navaja Financial Times.

Pomemben je tudi kolaps povpraševanja. "V drugi polovici leta je upad cen nafte do konca zadnjega četrtletja zelo verjeten, saj so temeljni dejavniki izrazito medvedji," pove Saadi. Mednarodna agencija za energijo je namreč močno znižala napoved svetovnega povpraševanja po nafti za leto 2026, in sicer za 700 tisoč sodov na dan, na neposredno krčenje v višini 1,1 milijona sodov na dan v celotnem letu. IEA je opozoril, da so meseci visokih cen goriva in motenj v oskrbi sprožili močno uničenje povpraševanja, ki se je razširilo po vsem svetu.

"Trg bo moral v juliju in tretjem četrtletju vse bolj absorbirati val vračajočih se sodov. To vključuje vnovični zagon začasno umaknjene iranske surove nafte, nepričakovano povečanje proizvodnje regionalnih proizvajalcev, kot je Kuvajt, ter hkrati močno proizvodnjo držav zunaj skupine OPEC+," opozarja Saadi iz Triglava.

Depositphotos

 

Vpliv na potrošnike

Možnost povečanja dobave surove nafte je ceno brenta potisnila pod 80 dolarjev za sod. Znižale so se tudi cene pogonskih goriv, vendar počasneje. Cena nafte je najpomembnejši dejavnik oblikovanja cen goriv, a ni edini.

Razmere pri oskrbi s surovo nafto in bencinom so se v zadnjem času izboljšale, vendar zaloge po zahodnem svetu ostajajo majhne. Terminske cene bencina so še vedno skoraj 90 centov nad ravnmi pred začetkom vojne, kar kaže, da trgovci in dobavitelji pričakujejo vztrajno pomanjkanje, navaja Bloomberg.

Cene bencina se praviloma zvišujejo hitro, znižujejo pa počasi – vzorec, znan kot "rakete in peresa" oziroma asimetrično prenašanje cen. Razlog je tudi v tem, da številne bencinske črpalke cene zaklepajo s pogodbenimi dobavami, zato jih ne znižujejo takoj. Strokovnjaki zato ocenjujejo, da se cene bencina verjetno ne bodo vrnile na predvojne ravni pred koncem leta 2026 ali začetkom leta 2027.

Kot smo ugotavljali v analizi pred meseci, skoraj 60 odstotkov cen pogonskih goriv v Sloveniji pomenijo trošarine, takse, prispevki in davki. Preostale postavke cene so stroški črpanja, rafinerij, transporta, distribucije in marže trgovcev. Omenjeni udeleženci torej dobijo dobrih 40 odstotkov cene.

Ko se je vojna v Iranu začela, je vlada znižala trošarine za neosvinčeni bencin na 0,41759 evra na liter, za dizel pa na 0,33000 evra na liter. Vlada je cene naftnih derivatov začela izračunavati na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja med dolarjem in evrom. Modelske cene se izračunavajo na podlagi sedemdnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov.

Nova vlada je na sredini julija veljavnost mehanizma oblikovanja reguliranih cen neosvinčenega 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja podaljšala za šest mesecev, do 15. decembra. Hkrati so se sredi julija zvišale najvišje dovoljene marže trgovcev. Te so zdaj za vse vrste naftnih derivatov določene pri 0,1150 evra za liter.

Od torka na slovenskih bencinskih črpalkah veljajo nove cene goriv. Za liter 95-oktanskega bencina je treba na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest plačati 1,53 evra (-0,062 evra), za liter dizla pa 1,607 evra (-0,111 evra).