Borzni pregled: Kitajski AI-šok, padec veličastnih 7 in poparjeni Musk

Minuli teden na borzah je zaznamovalo poglabljanje dvomov o smotrnosti orjaških naložb v infrastrukturo umetne inteligence (AI), čeprav so tehnološka podjetja objavila spodbudne poslovne rezultate. Paniko na zahodnih trgih je že pred več kot tednom dni sprožil pohod kitajskih modelov AI-podjetij Moonshot AI in Alibaba, saj njihove presunljive zmogljivosti kažejo, da Kitajska ne samo dohiteva ZDA v tehnološki tekmi, temveč to počne z občutno nižjimi stroški, ob tem pa ponuja še odprte produkte.

Če k temu prištejemo še zaostrovanje spopadov med ZDA in Iranom, ki je efektivno znova zaprl Hormuško ožino, ter sočasno zaporo hutijevcev v Rdečem morju, vlagatelji, vstopajoč v končnico 2026, resnično nimajo veliko razlogov za optimizem.

800-milijardni izbris veličastnih 7

Ameriški indeks Nasdaq 100 je v petek strmoglavil in zabeležil prvo zaporedno tedensko izgubo od konca marca, saj sta ga navzdol potegnila skok cen nafte in razprodaja tehnoloških delnic, ki so nekoč močno zrasle zaradi razcveta naložb v AI.

Indeks polprevodnikov na Filadelfijski borzi je konec tedna upadel za dodatnih 4,25 odstotka, s čimer je omejil skoraj 17-odstotni padec v juliju, kar ga je postavilo na pot najslabšega meseca od junija 2022. Podatek o košarici trgovcev na drobno, ki ga je sestavila skupina Goldman Sachs, je zabeležil največji mesečni zdrs od aprila 2022. Poveden je padec delnic družbe SanDisk, ki so bile med najuspešnejšimi doslej v 2026, potem pa so se v petek pocenile za skoraj 11 odstotkov, kar je bil največji padec v indeksu S&P.

Pika na i je bil skoraj 800-milijardni izbris tržne vrednosti ameriških superscalerjev v četrtek. Tehnološki velikani iz skupine veličastnih 7 so doživeli največji enodnevni padec po carinski razprodaji aprila 2025. Indeks skupine je upadel za 4,8 odstotka in izbrisal 797 milijard dolarjev tržne vrednosti. Razprodaja je indeks S&P 500 potisnila 1,2 odstotka nižje, tehnološko usmerjeni Nasdaq 100 pa je izgubil 1,9 odstotka.

Elon Musk razočaral

K nizu slabih napovedi lahko dodamo še neobetaven rezultat poslovanja Tesle. Delnice družbe so zabeležile največji zdrs v zadnjem letu dni, potem ko so tako slabi četrtletni rezultati odprli vprašanja o načrtu Elona Muska, da proizvajalca električnih vozil preusmerjeni v AI in robote.

Dobiček je v obdobju močno zaostal za ocenami Wall Streeta, saj se je poraba za ambiciozne pobude družbe povečala na 5,8 milijarde dolarjev, kar je v dveh letih ustvaril prvi negativni denarni tok Tesle. Družba za letos še vedno pričakuje kapitalske izdatke nad 25 milijardami dolarjev, vodstvo pa zdaj napoveduje še večjo porabo.

 

 

Na potezi Fed

Kitajska konkurenca, vojna v Iranu ter strah pred pokom borznega balona AI povečujejo vložke in pritisk na ameriško centralno banko, ki bo ta teden odločala o obrestnih merah. Poleg geopolitičnih razmer in tehnološke tekme bodo bankirji z enim očesom opazovali razplet predvidoma najbolj pestrega tedna objav poslovnih rezultatov podjetij za drugo četrtletje. Sicer pa že naraščajoče cene nafte kažejo na vnovično obuditev rasti inflacije, kar na trgih krepi ugibanja, da bi Fed lahko že zdaj posegel po zvišanju obrestne mere.

''Minuli teden je bil za borzni trg zaradi sovražnosti na Bližnjem vzhodu zelo zmeden – vendar to ni nič novega in se dogaja že nekaj časa,'' je konec minulega tedna za Bloomberg dejal Scott Ladner, glavni investicijski direktor pri Horizon Investments. ''Sprememba pa je bil skok pričakovanih donosnosti obveznic, potem ko so strahovi glede inflacije in gibanja obrestnih mer prestrašili trgovce, ko so cene surove nafte močno zrasle. Ta teden bi lahko bil za delnice prijaznejši, ampak samo če bodo dobički podprli visoke vrednosti delnic.''

Evropski obeti

Veliko odprtih vprašanj in zelo malo gotovosti – tako bi lahko povzeli makroekonomske razmere in njihov vpliv na kapitalske trge v ZDA.

Svetla točka je, da je Evropi v zadnjih šestih tednih, ko so vlagatelji opuščali drage delnice, povezane s čipi, in ko se je povečala nihajnost, še vedno uspelo preseči svetovne tekmece. Stoxx 600 je od konca maja pridobil tri odstotke, medtem ko sta S&P 500 in južnokorejski Kospi upadla za 2,2 odstotka oziroma 21 odstotkov.

 

 

To je deloma posledica vzdržnih dobičkov v evropskem finančnem sektorju in izboljšanih obetov za dobičke podjetij. Sektor tehnologije ima v indeksu Stoxx 600 le osemodstotni delež, finančni sektor pa 26-odstotnega, zato je Evropa precej manj izpostavljena negotovostim, povezanimi z vlaganji in razvojem AI-tehnologije. Nasprotno pa ameriška tehnologija dosega 36 odstotkov indeksa S&P 500.

Toda evropski trgi so precej bolj občutljivi za geopolitična tveganja od ameriških, kar je posledice energetske odvisnosti stare celine od bližnjevzhodnih energentov. Zato vpliv zadnjega zaostrovanja vojne v Iranu, ko se je cena nafta povzpela vse do 100 dolarjev za sod brenta, ostaja odprto vprašanje.

 

 

''Vprašanje, ali imajo evropski trgi večji potencial od ameriških, ostaja odprto,'' pravi Tomaž Arih, specialist za upravljanje iz Save Infonda. ''Trenutno imajo evropske delnice več lastnosti, ki bi lahko podpirale nadaljevanje pozitivnega trenda, od ugodnejših vrednotenj do postopnega izboljševanja makroekonomskega okolja. Vendar pa evropski trg še vedno nima toliko izrazitih strukturnih zgodb, ki bi privabljale globalni kapital v enaki meri kot ameriški tehnološki velikani, ki ostajajo glavni motor rasti tamkajšnjega in ne nazadnje tudi globalnega trga. Obenem pa ostaja Evropa bolj izpostavljena morebitnim novim geopolitičnim zapletom in gospodarskemu ohlajanju''.

Svoje je ob koncu tedna z novim carinskim valom dodal tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je uvedel z nove dajatve za 60 držav. Glavna tarča je EU, saj je Trump ob koncu tedna napovedal povračilne carine zaradi – po njegovem – nepravičnega odnosa in glob Evropske komisije do ameriških tehnoloških velikanov na čelu z Googlom.

LJSE: Na tapeti Krka

Na domačem borznem trgu ni bilo večjih pretresov. Presenetilo je trgovanje z delnicami Krke, ki je v začetku tedna preseglo 3,3 milijona evrov (dan prej ga je bilo za 1,6 milijona evrov) in je bil najobsežnejše v vsaj zadnjih šestih mesecih.

Kupec je v zadnjem poslu za delnico odštel 259 evrov, kar je pomenilo 3,18-odstotni dnevni padec vrednosti delnice. To je tudi največji dnevni zdrs vrednosti delnice Krke od začetka napada ZDA in Izraela na Iran konec februarja.

 

 

Razloge za občutnejši padec novomeškega farmacevta so zelo verjetno v (ne)pravici do dividende (padci v takšnih obdobjih niso nič nenavadnega). "Dividende se delničarjem začnejo izplačevati 23. julija 2026, in sicer po stanju vpisov v delniški knjigi, vodeni pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., na dan 22. julij 2026," so po zadnji skupščini sporočili iz družbe.