Izdaja prve obveznice SLB uspešna, leta 2026 sledi panda obveznica

Slovenija se je letos za financiranje proračuna in upravljanje zadolžila za 2,8 milijarde evrov. S tremi izdajami obveznic je državna zakladnica zbrala več kot 2,2 milijarde evrov. Med njimi so 30-letna obveznica, ljudska obveznica in obveznica SLB (v angleščini sustainability linked bond), torej obveznica, vezana na trajnost, ki je bila v Evropi izdana prvič, in to v časih največjih negativnosti. Kljub temu so jo trgi sprejeli konstruktivno in s pozitivnim odzivom.

Javni primanjkljaj medtem raste, država pa bo v prihodnje morala financirati tudi obrambo. Slovenija v tem trenutku še ne razmišlja o posebnih instrumentih za to, je v pogovoru za Bloomberg Adria pojasnil Marjan Divjak, generalni direktor državne zakladnice.

Verjetno pa bosta prihodnje leto sledili izdaja panda obveznice, denominirane v juanih, in vnovična izdaja samurajske obveznice, ki jo je Slovenija prvič izdala lani v tri- in petletni različici, s fiksno obrestno mero ter v vrednosti 50 milijard jenov oziroma 311 milijonov evrov. Če bo država sledila strategiji triletne izdaje obveznic, denominiranih v ameriških dolarjih, se bomo prihodnje leto zadolžili tudi v dolarjih.

Državna zakladnica je letos izvedla tri izdaje obveznic, zadnja je bila vezana na trajnost. Kako ocenjujete njeno prodajo, kakšen je bil odziv na trgih? Tudi ob dejstvu, da je Slovenija prva evropska država, ki se je odločila za izdajo takšne obveze?

Odziv trgov je bil izjemno dober, zelo pozitivno so sprejeli namero Slovenije, da pripravi okvir za obveznico, vezano na trajnostne cilje Republike Slovenije, in da izvede takšno transakcijo. Povpraševanje je doseglo 6,6 milijarde evrov, izdajali pa smo obveznico, vezano na trajnostni cilj Republike Slovenije za znižanja toplogrednih plinov v višini milijarde. To samo po sebi omeji povpraševanje, a kljub temu je bilo zanimanje vlagateljev zelo konstruktivno in pozitivno.

Za primerjavo: z izdajo konvencionalne obveznice, navadno na začetku leta, je obseg do višine milijarde in pol. Slovenija je bila prva država v Evropi, ki je izdala tako obveznico. To nas je postavilo v središče pozornosti, kar je na kapitalskih trgih ugodno. O tej izdaji torej lahko povem samo najboljše.

Nas to predstavlja kot inovativno investicijsko okolje, hkrati pa tudi varno?

V zadnjih 13 letih, odkar vodim direktorat za zakladništvo, smo velikokrat morali poiskati inovativne rešitve za doseganje strateških ciljev upravljanja dolga. Najbolj je bilo to izrazito v obdobjih, ko smo odkupovali dolarske obveznice in hkrati izvajali financiranje na evrskem trgu v evrih.

Izvedli smo tudi transakcije, s katerimi smo vse ščitili pred dvigom obrestnih mer, tako da to pravzaprav vedno počnemo. Ta transakcija, ta struktura obveznice je dejansko bila inovativna, ker smo prva država, ki je izdala tako obveznico. Nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo ob izdaji take obveznice, imeli pa smo občutek, da še ni prave pripravljenosti na možnost, da se kupon tudi zniža. Vztrajali smo pri simetrični strukturi, torej da sta možna dva izida od treh, ki spremenita višino zadnjega kupona, ki se izplača. Dejansko je to bil preizkus, kako biti inovativen z dodatnim delom premagovanja težav, ki so vedno povezane z novimi rešitvami.

Kako velika so tveganja, če teh trajnostnih ciljev ne bi dosegli? Ne mislim le na številke in kapitalska tveganja, ampak tudi na tveganje ugleda, saj se je Slovenija zdaj še dodatno zavezala doseganju zastavljenih trajnostnih ciljev.

Slovenija se je zavezala doseganju trajnostnih ciljev, ki jih je zapisala v ključnih strateških dokumentih. Za to obveznico je ključni dokument Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki vsebuje cilje iz leta 2021, recimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 35 odstotkov.

Posodobljeni dokument pa je bolj ambiciozen in predvideva zmanjšanje za 45 odstotkov; pri tem naj bi oba cilja dosegli do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Na ta dva cilja Slovenije smo vezali možnost, da se kupon zviša za 50 bazičnih točk, če se osnovni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ne zmanjša za 15 odstotkov. Pri izplačilu zadnjega kupona ali če Slovenija doseže cilj zmanjšanja emisij za 45 odstotkov, se kupon zniža za 50 bazičnih točk.

Kakšni pa so nadaljnji načrti za zadolževanje? Obveznic verjetno letos ne boste več izdajali?

Načelno smo glavno financiranje za letos zaključili. Izvajamo program avkcij, ki smo jih napovedali na začetku leta, vendar zmanjšujemo obseg. Možna je zelo majhna izdaja, dodatna samurajska obveznica v zadnjem četrtletju tega leta. Sicer pa ne načrtujemo večjih izdaj v tem letu, razen če bi ocenili, da bi bilo to koristno ali potrebno. Potem bomo seveda tako financiranje tudi izvedli.

Kdaj bo izdana panda obveznica, morda prihodnje leto? Ali bi se lahko Slovenija tudi za obrambo zadolževala skozi obveznice oziroma ali razmišljate tudi o obrambnih obveznicah?

Kitajski trg v panda formatu je za nas zanimiv in Slovenija želi biti na njem prisotna. Financiranje na tem trgu je s stališča stroška financiranja proračuna ugodno. To lahko pričakujete prihodnje leto, gre pa seveda za manjše zneske, podobno kot na trgu samurajskih obveznic.

Obrabni izdatki pa bodo očitno nastajali in jih bo treba financirati, kako jih bodo Slovenija in druge države pokrivale, pa je še odprto.

Osnovni scenarij je, da jih bo Slovenija financirala s pokrivanjem dodatnega proračunskega primanjkljaja skozi financiranje za izvrševanje proračuna (obveznice, zakladne menice, posojila, op. a.). Verjamem, da bodo možni tudi drugi mehanizmi. Evropska investicijska banka lahko recimo pokrije del obrambnih izdatkov. Večino financiranja pa bo srednje- in dolgoročno morala prevzeti Slovenija sama. V tem trenutku pa ne razmišljamo o tematskih obveznicah za to področje.

Tudi na splošno trg obveznic ni pripravljen na obrambne obveznice ali je še prezgodaj govoriti o njih?

Pravzaprav je trg že sprejel dejstvo, da se bodo obrambni izdatki v EU zelo povečali. Vidimo zelo spremenjeno terminsko strukturo, krivulje obrestnih mer – predvsem srednje obrestne zamenjave. Kreditna krivulja Republike Slovenije se je nekoliko sploščila, znižala. To sem pričakoval že nekaj časa, mislim pa, da je bil katalizator te spremembe oblike krivulje prav povečanje obrambnih izdatkov v EU, pa tudi napovedani obsežni investicijski izdatki Nemčije v srednjeročnem obdobju.