Donosnost državnih obveznic v regiji Adria raste. To je odraz spremenjenega razpoloženja vlagateljev, ki se zaradi zategovanja denarne politike centralnih bank, strahu pred recesijo in geopolitičnih napetosti izogibajo tveganjem. Državne obveznice veljajo za varno naložbo, zato je povpraševanje po njih visoko. Toda višji donos pomeni tudi večje tveganje.
Zahtevane donosnosti državnih obveznic so letos poskočile po vsem svetu. To velja tudi za države regije Adria, kjer so petletne državne obveznice letos zabeležile rast v višini od 2,5 do šest odstotnih točk. Njihova donosnost je še vedno nižja od stopnje letne inflacije, a bi se lahko z nadaljnjo rastjo donosnosti in umirjanjem inflacije to razmerje spremenilo. Inflacija bo še nekaj časa povišana, a je po mnenju analitikov Bloomberg Adria že dosegla svoj vrh. Donosnost državnih obveznic pa bi se znala še podvojiti, nam je pred časom zaupal Blaž Hribar, upraviljavec premoženja v Pokojninski družbi A.
"Ocenjujemo, da bodo donosnosti nihajno rasle še vsaj do sredine leta 2023, nato pa bo sledilo postopno nižanje," so v poročilu zapisali analitiki Bloomberg Adria. "Na donosnost obveznic bo vplivalo tudi nadaljnje višanje ključnih obrestnih mer centralnih bank, ki bi lahko začele sproščati denarno politiko v prvi polovici leta 2024."
Preberi še
Zahtevana donosnost evropskih obveznic še vedno vztrajno raste
Po padcu ob koncu minulega tedna je danes zahtevana donosnost obveznic spet nekoliko zrasla.
03.10.2022
Donosnost državnih obveznic bi se lahko še podvojila
Zahtevana donosnost na desetletne državne obveznice je letos poskočila, v povprečju od dve do tri odstotne točke.
28.09.2022
Britanska centralna banka nepričakovano posegla na trg obveznic
Britanska centralna banka (BoE) bo naslednji teden prekinila načrtovani začetek prodaje vrednostnih papirjev.
28.09.2022
Reševanje energetske krize bi lahko povzročilo fiskalno krizo
V septembru so poskočile tudi premije za tveganja državnih obveznic. Razpon med donosnostjo dvoletne in petletne obveznice je v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji zrasel za več kot odstotno točko. Na Hrvaškem je razpon zrasel za dobrih 50 bazičnih točk, v Sloveniji pa je ostal nespremenjen, kar je verjetno posledica prepričanja vlagateljev, da so varnejša naložba obveznice tistih držav, ki jim Evropska unija krije hrbet.
Da je povpraševanje po varnih obveznicah Republike Slovenije visoko, kaže povpraševanje po dodatni tranši obstoječih desetletnih državnih obveznic. V ponudbi jih je bilo za 500 milijonov evrov, povpraševanje pa je za skoraj štirikrat preseglo ta znesek. Ministrstvo za finance sicer ocenjuje, da se bo morala SLovenija naslednje leto zadolžiti za dodatnih 3,6 milijarde evrov.
Reševanje energetske krize z obsežno državno pomočjo podjetjem in gospodinjstvom bi sicer lahko povzročilo fiskalno krizo. Zaradi ekspanzivne fiskalne politike bo narasla potreba držav po zadolževanju, hkrati pa tudi tveganje, da države ne bi bile več sposobne servisirati svojega dolga. Dodaten pritisk na javnofinančno vzdržnost bodo povzročili tudi visoki stroški zadolževanja.
"Javnofinančni primanjkljaji se bodo v letu 2023 povečali zaradi slabitve gospodarske aktivnosti in javnih stroškov, povezanih z visokimi stroški energije," menijo analitiki Bloomberg Adria. "Glede na višino dolga, ki zapade naslednje leto, ocenjujemo, da bodo potrebe po zadolževanju držav regije Adria od štiri do 15 odstotkov BDP." Pri tem dodajajo, da bodo države regije Adria primarno iskale denar na globalnih trgih, za vlagatelje pa bodo privlačnejše obveznice s krajšo ročnostjo, saj se bodo v nestanovitnih razmerah izogibali prevzemanju dolgoročnega tveganja.
