Reševanje druge ljudske obveznice ali kako so jo potisnili na 250 milijonov evrov

"Vpis druge ljudske obveznice je bil uspešen." Tako se glasi naslov novice, objavljene na spletni strani Ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Ta je pred izdajo dejal, da si letos želi podobnega izkupička kot lani, to je okoli 250 milijonov evrov.

Poglejmo, kako se je izpolnila ministrova želja in kako uspešna je bila druga izdaja, ko jo postavimo ob bok prvi. Zbrali smo tudi odzive distributerjev (BKS Bank, Ilirika, NLB in OTP). Nekateri med njimi so zelo zadovoljni.

Druga izdaja ljudske obveznice je za nami. Vpisalo jo je 6.640 vlagateljev, ki bodo za svoj denar naslednja tri leta, kolikor znaša ročnost, prejemali 2,75-odstotne obresti (letno). V primerjavi s prvo ljudsko obveznico to pomeni, da bodo vložek plemenitili s petino manj obresti. Namesto 932 evrov obresti letno, kolikor jih dobijo za povprečen znesek vpisa iz prve ljudske obveznice, jih bodo za ta isti denar v drugi dobili 754 evrov ali 178 evrov manj.

Vse fizične osebe skupaj so v tokratni izdaji oddale za 223 milijona evrov naročil, kar je 35,4 milijona evrov manj kot leto prej. A skupna vrednost izdaje je na koncu "le" 11 milijonov evrov manjša. K zmanjšanju razlike pripomore količina evrov, ki jih je država namenila za vzdrževanje likvidnosti (izvaja ga OTP banka).

Iz objave na spletni strani Ljubljanske borze je razvidno, da so letos v ta namen načrtovali odstotek sredstev, tako kot lani, na koncu pa so znesek skoraj podeseterili - na 27 milijonov evrov. S tem so dosegli, da je skupna vrednost izdaje ljudske obveznice 250-milijonska, kot so denimo načrtovali lani. Letos obsega niso omejevali, je pa minister za finance Klemen Boštjančič nedavno dejal, da si letos želi podoben izkupiček kot lani.

Drugo ljudsko obveznico je vpisalo 6.640 malih vlagateljev, kar je skoraj 2.790 manj kot prvo (-30 odstotkov). Na novo je bilo odprtih skoraj pol manj trgovalnih računov kot lani. Medtem ko je delež na novo odprtih trgovalnih računov glede na število vlagateljev leta 2024 znašal 60 odstotkov, se je letošnji ustavil pri 44 odstotkih.

Za 23 odstotkov je višji povprečni znesek na vlagatelja, ki je tako letos znašal 33.581 evrov. Ne glede na to, da je toliko višji, oba povprečna vlagatelja prejmeta približno enake letne obresti - skoraj 932 evrov jih prejme tisti iz prve izdaje, kar je 8,5 evra letno več od tistega iz druge izdaje. Naj dodamo, da do tisoč evrov obresti iz obveznic ni obdavčenih, nad tem zneskom pa so (obresti se seštevajo skupaj s tistimi iz bančnih depozitov).

 

 

Kakšna je bila izkušnja distributerjev? Pri NLB so z letošnjim vpisom zelo zadovoljni. Zabeležili so 95,2 milijona evrov vpisa, kar je skoraj desetino več kot lani: "Vpis letošnjih obveznic pri NLB torej zajema kar 43 odstotkov deleža celotnega vpisa vseh distributerjev."

Povprečna vrednost naročila pri NLB se je v primerjavi z obveznico RS94 povečala za 6.305 evrov in znaša 33.136 evrov. Glavni dejavnik za povečanje je davčna olajšava na obresti do 1.000 evrov, ki na primeru obveznice RS96 z obrestno mero v vrednosti 2,75 odstotka velja za vplačane zneske do 36.363,6 evra (pod pogojem, da vlagatelj ni imel drugih prihodkov iz depozitov ali prejšnje izdaje obveznice RS94)." Pri NLB so ob drugi izdaji zabeležili 1.506 novih trgovalnih računov, kar je dobra polovica od vseh na novo odprtih trgovalnih računov pri vseh štirih distributerjih.

Pri borznoposredniški hiši Ilirika so nekoliko zaostali za lanskim rezultatom. Lojze Kozole je pojasnil: "Gre za drugo zaporedno izdajo v razmeroma kratkem časovnem obdobju, kar je pomembno upoštevati pri oceni dosega. V dobrem letu dni je država za potrebe proračunskega financiranja zbrala približno pol milijarde evrov, kar samo potrjuje, da je zanimanje za tovrstne instrumente med ljudmi še vedno prisotno."

Kozole meni, da bi bilo s prilagoditvijo pogojev mogoče zbrati več: "Na primer z odpravo davka na obresti in še z dodatnim zvišanjem zgornje meje za posamezni vpis je prav na podlagi prvih dveh izdaj mogoče sklepati, da bi lahko pri domačih vlagateljih zbrala še bistveno več sredstev. Ne nazadnje imajo slovenska gospodinjstva na bančnih računih skupno okoli 27 milijard evrov."

Pri BKS Bank so zabeležili malenkost manj skupnih naročil kot ob prejšnji izdaji: "Kljub temu je bil vpis uspešen in smo v letošnji izdaji dosegli 13 odstotkov celotnega vpisa, medtem ko smo lani dosegli 13,3 odstotka." V primerjavi z letom prej je bilo število vlagateljev, ki so vpisali ljudsko obveznico pri BKS Bank približno 35 odstotkov nižje. BKS Bank je tudi edina, ki je odgovorila, koliko vplačil je bilo nad sto tisoč evrov - takšnih je bilo šest odstotkov strank, ki so vpisali obveznico pri njih.

Iz OTP so nas po komentarje napotili na Ministrstvo za finance.

 

 

Opomba: 25. marca 2025 ob 15. uri je bil članek dopolnjen z odgovori BKS Bank.