Se vam splača vzeti, kar vam ponuja država

Prihodnji teden se začne vpis nove (državne) ljudske obveznice. Več o njej je na četrtkovem dogodku Ljubljanske borze povedal direktor investicijskega bančništva OTP banke Daniel Medved, za danes kmalu po poldnevu pa je na temo ljudske obveznice novinarsko konferenco sklicalo še Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. 

"Res je, da smo bili v preteklosti nekako bolj naklonjenim delniškim trgom, saj so bile obrestne mere pri centralnih bankah negativne, zato smo na obveznice pozabili. V zadnjih letih, ko imamo spet pozitivne obrestne mere, pa se je trg obveznic in zakladnih menic začel spet razvijati. Enako se dogaja tudi pri nas," ugotavlja direktor investicijskega bančništva OTP banke Daniel Medved.

Obveznice so naložbe z zmernim tveganjem, ko govorimo o državnih vrednostnih papirjih, pa so to najbolj varne naložbe v tem trenutku, pravi. Treba se je sicer zavedati, da ne prinašajo vse državne obveznice enakega tveganja. Tako smo pred časom pisali, da so v osnovi obveznice manj tvegani papirji, s katerimi države uravnavajo svoj proračun, a da razlike v višini obrestnih mer nastanejo prav zaradi različnega tveganja morebitnega neizplačila držav. 

"V ekonomski teoriji imajo ameriške obveznice donos brez tveganja, tako imenovani donos risk free, torej. Iz tega lahko sklepamo, da so ZDA država, ki ima najmanjšo možnost, da postane plačilo nesposobna in ne bo zmožna vračati svojega dolga. V Evropi so takšen približek denimo nemške obveznice, medtem ko imajo nekatere države (Romunija, Turčija, Italija in tako dalje) večje tveganje in posledično vlagatelji zahtevajo višjo obrestno mero," nam je pred časom pojasnil analitik borznoposredniške hiše Ilirika Domen Kregar.

Ljudska obveznica bo triletna, koliko pa je najdaljša ročnost?  

Obveznica z najdaljšo ročnostjo trenutno na Ljubljanski borzi je RS87. Njen prvi trgovalni dan je bil 5. februar 2021, zadnji pa bo 26. februar 2081, torej čez 56 let. Prva izdaja ljudske obveznice ima občutno krajšo ročnost, triletno. Prav takšno bo imela tudi druga izdaja. 

Prva ljudska obveznica nosi oznako RS94. Zapade v treh letih od izdaje, lastnikom pa prinaša 3,4-odstotno obrestno mero (letno) – obresti se izplačajo enkrat na leto, letos so bile 24. februarja. "Letos smo videli, da so bile prve obresti res izplačane, kar je večina vlagateljev tudi pričakovala in s tem se dejansko gradi zaupanje in spodbuja trg ljudskih obveznic," pojasni Medved.

Lansko ljudsko obveznico, vredno dobrih 261 milijonov evrov (sprva je bila načrtovana v vrednosti 250 milijonov evrov), je vpisalo skoraj 9.500 investitorjev, na novo pa je bilo odprtih več kot 5.600 novih trgovalnih računov.

Komu se splača vložiti v novo ljudsko obveznico

Medved je dejal, da bo primarna izdaja v prihodnjem tednu - vpis poteka od 10. do 21. marca -, temu sledi uvrstitev na sekundarni trg, kjer jo bo mogoče tudi prodati (na borzo bo uvrščena 1. aprila letos). Distributerji, pri katerih se bo ljudska obveznica lahko vpisala, so (po abecednem vrstnem redu) BKS Bank, Ilirika, NLB in OTP banka.

Kot rečeno, bo druga ljudska obveznica spet triletna, donos pa bo nekoliko manjši kot pri prvi in bo znašal 2,75 odstotka. Mali vlagatelji bodo lahko vložili najmanj tisoč in največ 250 tisoč evrov (zgornja meja je v primerjavi s prvo izdajo zamaknjena za 150 tisoč evrov), medtem ko obseg za zdaj ne bo omejen.

 

 

Ob upoštevanju obrestne mere to pomeni, da tisoč vloženih evrov prinese 27,5 evra obresti na leto. Če jih vložite 250 tisoč, pa 6.875 evrov. Če nimate trgovalnega računa, vas čaka še okoli 40 evrov dodatnih stroškov na leto, kar pomeni, da se pozitiven donos začne pri dva tisoč vloženih evrih. Naj kot zanimivost navedemo, da je v prvi izdaji rekorderju, ki je obveznico (do)kupoval na sekundarnem trgu, pripadlo 56 tisoč evrov obresti.

Dotaknimo se še davčnega vidika ljudske obveznice: obresti do tisoč evrov niso obdavčene (tisoč evrov obresti si prislužite pri 36.363 evrih), presežek pa je obdavčen s 25-odstotno stopnjo. Bodite pa pozorni, saj se obresti iz depozitov bank in iz (ljudskih) obveznic seštevajo.

Medved je še dodal, da si Republika Slovenija želi, da bi bila takšna izdaja vsako leto, morda tudi več izdaj. Cilj pa je jasen: "Zasledujemo strateške cilje razvoja kapitalskega trga, ki jih je vlada sprejela v letu 2023. Naslavljamo dva vidika: na eni strani finančno opismenjevanje malih vlagateljev, na drugi strani naslavljamo več finančnih instrumentov na našem trgu," je pred kratkim ob napovedi druge izdaje ljudske obveznice dejala državna sekretarka z ministrstva za finance Nikolina Prah.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar