Živeti od dividend? Draga finančna napaka, ki se prodaja kot ultimativna svoboda

Začnimo tekst z miselnim eksperimentom, ki bi utegnil spremeniti pogled na denar. Zaslužili ste določen kapital, dovolj imate stresa, rokov in šefov. Iščete izhod. Iščete način, kako "odklopiti možgane", medtem ko bi vaš denar še naprej kapljal na račun.

Kako to doseči? Prva misel večine vlagateljev je "sveti gral" pasivnega prihodka – življenje od dividend. Zveni kot popoln načrt: glavnica stoji, renta priteka. A ta idilična podoba skriva matematično past, ki vas lahko stane milijone.

Mehanika "brezplačnega" denarja

Preden se potopimo v številke, razjasnimo osnove. Koncept življenja od dividend pomeni vlaganje v premoženje (delnice ali sklade), ki vam na vašo glavnico redno, mesečno ali letno izplačuje določen znesek dobička.

Pri klasičnem investiranju za rast se te dividende samodejno reinvestirajo, da se izkoristi moč obrestno-obrestnega učinka. V scenariju "rentnika" pa ta denar porabite za življenjske stroške, medtem ko glavnico pustite nedotaknjeno. V teoriji  se sliši odlično, kako pa je v praksi?

Hladen tuš: davki, inflacija in skriti stroški

Za potrebe tega eksperimenta smo si kot cilj zadali ustvarjanje povprečne slovenske plače, ki trenutno znaša okoli 1500 evrov neto. Na prvi pogled dosegljivo, a slika se hitro poslabša zaradi treh ključnih dejavnikov:

Past visokih donosov: Primer Solactive Global ETF

Začnimo s privlačno možnostjo. Vzeli smo tipični ETF z visokim donosom – Solactive Global Super Dividend ETF. Njegove številke na papirju so videti odlične: ponuja impresivno povprečno letno dividendo - 12,42 odstotka.

A ima eno pomembno pomanjkljivost: vrednost njegovega premoženja se vsako leto zmanjša za skoraj 14 odstotkov.

To pomeni: dividenda že prihaja, a vaša osnovna naložba kopni. Da bi iz tega ETF ustvarili povprečno slovensko plačo, morate vložiti skoraj 145 tisoč evrov. Če upoštevamo še 25-odstotni davek, ugotovimo, da moramo vložiti 193.333 evrov, da bi dobili letno 18.000 evrov neto ali 1500 evrov mesečno.

To možnost takoj črtamo, saj kljub dividendam, efektivno izgubljate denar. 

Cena varnosti: Koliko stane 1.500 evrov mesečno?

Poiščimo stabilnejšega kandidata, katerega premoženje ne izgublja vrednosti. Naša izbira je STOXX 600, indeks evropskih delnic, ki beleži povprečno letno apreciacijo (rast cene) 4,6 odstotka.

Ta ETF ponuja povprečno letno dividendo 2,83 odstotka, kar ni ravno impresivno. Če želite s takšno dividendo priti do povprečne slovenske plače, in ste pošten državljan, ki redno plačuje davek na kapitalski dobiček, morate imeti na računu "skromnih" 848.000 evrov.

Tu se moramo ustaviti in zastaviti logično vprašanje: če že imate 848.000 evrov kapitala, ali je povprečna plača res vrhunec, h kateremu stremite?

Desetletni dvoboj: dividenda proti total return (Nasdaq)

Za konec naredimo primerjavo, ki najbolje ponazarja oportunitetni strošek te strategije. Predstavljajte si obdobje 10 let.

Scenarij A: Življenje od dividend (STOXX 600)

V desetih letih vam je STOXX 600 izplačal skupno 364 tisoč evrov dividend. Hkrati je vrednost vaše glavnice (začetnih 848.000 evrov) zrasla za 57 odstotkov na 1,33 milijona evrov. Ker dividend niste reinvestirali, je to znesek, s katerim izstopate iz naložbe.

Skupni rezultat (izplačila, povečana za rast glavnice): bogatejši ste se za približno 846 tisoč evrov.

 

Scenarij B: Investiranje v rast (Nasdaq) 

V tem istem obdobju ste opustili idejo o "pasivni plači", našli drug vir prihodkov in teh istih 848.000 evrov vložili v Nasdaq. Po desetih letih vas je Nasdaq pomembno nagradil: ob vaših začetnih 848.000 evrov ste v plusu za 3,54 milijona evrov.

Sklep

Razlika je jasna. Vztrajanje pri dividendah bi vas lahko stala 2,7 milijona evrov. Z drugimi besedami, če niste ravno tik pred upokojitvijo ali vam je dovolj vsega, najdite službo in dividende reinvestirajte.