Donosnost borz v letošnjem letu: Zmagovalec Nasdaq, Kitajska poraženka

Po katastrofalnem letu 2022, ko so glavni globalni borzni indeksi beležili dvomestne upade vrednosti, je na začetku letošnjega leta na trgu še vedno vladalo negativno vzdušje, saj je bila inflacija v ZDA nad šestimi odstotki. Posledično je bilo pričakovati, da bo ameriška centralna banka Fed nadaljevala z dvigi obrestnih mer, kar je med vlagatelje pognalo strah pred prihajajočo recesijo. Kljub nadaljnjim dvigom obrestnih mer centralnih bank po svetu do recesije ni prišlo; nasprotno, po lanskoletnem medvedjem letu so letos svetovni borzni indeksi v prvi polovici leta v veliki večini končali v zelenih številkah.

Rast ameriških borznih indeksov poganjala umetna inteligenca

Absolutni zmagovalec prve polovice leta so ameriške tehnološke delnice. Tehnološki indeks Nasdaq Composite je v prvi polovici leta pridobil 31,7 odstotka, kar je največji skok v prvi polovici leta po letu 1983. Od začetka leta je pridobil 34 odstotkov. Za izjemen skok je pripomogla evforija okoli umetne inteligence, saj so vlagatelji na Wall Street v prvi polovici močno stavili na rast prodaje največjih tehnoloških imen, ki bi lahko ustvarjali dobičke na račun umetne inteligence.

Tehnološkima gigantoma Alphabet in Microsoft je denimo letos tržna kapitalizacija poskočila za več sto milijard dolarjev, vrednost delnice proizvajalca čipov Nvidia pa je letos poskočila za 203 odstotke. Indeks je sicer v lanskem letu beležil 33,8 odstotni upad, predvsem zaradi negativnega odziva na dvigovanje obrestnih mer Feda.

Tudi splošni indeks S&P500 je v prvi polovici leta pridobil 14,5 odstotka, kar je četrti najboljši rezultat v prvem polletju v zadnjih 25 letih, po letih 2013, 2019, 2021. Od začetka leta se je okrepil za 18 odstotkov. Po podatkih švicarske banke UBS je za rast indeksa v letošnjem letu v 80 odstotkih spodbudila rast sedmih delnic velikih tehnoloških podjetij. Ameriški industrijski indeks Dow Jones je v prvi polovici leta pridobil 3,8 odstotka od začetka leta do danes pa 6,2 odstotka.

 

Delniški trgi na Kitajskem v rdečih številkah, Japonska obuja spomine na zlata 90 leta

V Hong Kongu je indeks Hang Seng v prvi polovici leta upadel za 4,3 odstotka, od začetka leta do danes pa za 5,6 odstotka. Osrednji indeks celinske Kitajske Shanghai Composite je prav tako v prvi polovici leta upadel za 0,7 odstotka, od začetka leta do danes pa 1,7 odstotka. Drugo največje gospodarstvo na svetu se je v letos znašlo v težavah, soočajo se z nižjo potrošnjo, rekordno brezposelnostjo mladih, proizvajalci pa se spopadajo z nižjim povpraševanjem tako doma kot tudi v tujini.

Bloomberg Mercury

Prav tako naraščajoč državni dolg in nadaljnja depreciacija juana, ki izgublja vrednost kljub poskusom kitajskih oblasti za podkrepitve domače valute, omejujeta možnost agresivnejših monetarnih in fiskalnih intervencij z namenom rešitve gospodarstva. Dodatne težave predstavlja kitajski nepremičninski trg, kjer je pred kratkim nepremičninski gigant Evergrande sporočil, da je v zadnjih dveh letih pridelal dobrih 81 milijard dolarjev izgube, čemur moramo prišteti še 300 milijard dolgov.

Japonski delniški trgi letos cvetijo, borzni indeks Nikkei 225, ki vključuje 225 najpomembnejših delnic, je v prvi polovici leta pridobil 27 odstotkov, od začetka leta pa dobrih 25. S tem se približuje najvišji vrednosti, ki jo je dosegel leta 1990, čemur je sledil upad, kar je državo vodilo v tako imenovano "izgubljeno desetletje".

Rast borznega indeksa je posledica dobrih finančnih rezultatov podjetij znotraj indeksa, ki so bili boljši od pričakovanj. To lahko pripišemo šibkejšemu jenu, s čimer so japonski izdelki relativno cenejši od njihovih konkurentov. Gospodarsko rast na Japonskem je tudi rezultat desetletja desetletju strukturnih sprememb bivšega pokojnega premierja Shinza Abeja, ki je s politiko, ki so jo poimenovali "Abenomika" in je temeljila na povečanju ponudbe denarja, povečani državni porabi ter gospodarskih reformah.

 

Evropski delniški indeksi v zelenih številkah

Vrednost osrednjega indeksa območja evra Eurostoxx 50 je v prvi polovici leta narasla za slabih 16 odstotkov, od začetka leta pa za 15,2 odstotka. Razširjeni indeks Stoxx600 je prvo polovico leta zaključil z 8,7-odstotno rastjo, od začetka leta je vrednost indeksa višja za 9,3 odstotka. Inflacija v evroobmočju se umirja, kljub temu zadnji podatki kažejo, da je letna jedrna inflacija v juniju, ki je za Evropsko centralno banko (ECB) glavno merilo rasti cen, znašala 5,5 odstotka, kar je še vedno nad ciljem ECB ki je pri dveh odstotkih. Splošna inflacija, ki vključuje cene hrane in energije, je v juniju znašala 5,4 odstotka.

Ostali glavni evropski indeksi so prav tako prvo polovico leta zaključili v zelenih številkah. Britanski FTSE je polletje zaključil z eno odstotno rastjo od začetka leta do danes pa je pridobil 2,6 odstotka. Vrednost nemškega indeksa DAX je v prvi polovici leta narasla za16 odstotkov in do danes ostala na podobnih ravneh.

Nekoliko nižjo, a še vedno visoko rast je beležil francoski CAC 40, ki je ob polletju pridobil 12,9 odstotka ob polletju. Italijanski FTSE MIB je poskočil 17,8 odstotka, španski IBEX 35 za 15,6 odstotka in švicarski SMI za 4,1 odstotka.

Slovenski borzni indeks SBITOP je od ob prvem polletju beležil 17,6-odstotno rast, od začetka leta do danes pa je pridobil slabih 20 odstotkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar