Delniški indeksi Adria regije so letos večinoma obarvani v zeleno, izstopa zgolj sarajevski borzni indeks (SASE). Najuspešnejši od konca leta 2022 je hrvaški indeks CROBEX 10. Tržna likvidnost oziroma njeno pomanjkanje je eden od razlogov, ki omejuje donosnost delnic v državah Adria regije, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.
Celotno analizo si lahko preberete TUKAJ.
Glede na zadnjih 10 letih je povprečni dnevni promet z delnicami, ki so del ključnih regijskih indeksov, na ravni med 0,01 in 0,06 odstotka tržne kapitalizacije delnic, ki so na voljo za trgovanje. Delež razpoložljivih delnic v tržni kapitalizaciji se v zadnjih 10 letih giblje med 60 odstotki v Sloveniji in pod 20 odstotki drugod v regiji. Prevedeno to pomeni, da so regionalni trgi, kot sta hrvaški in slovenski, desetkrat manj likvidna (relativno) v primerjavi z nemškim, hkrati pa skoraj 20-krat manj likvidna od tistih, ki so vključeni v indeks MSCI Emerging Markets.
Preberi še
Slovenske banke avgusta pobrale rekordne čiste obresti
Dobiček pred obdavčitvijo, ki so ga ustvarile v osmih mesecih, je že presegel lanskoletnega.
27.10.2023
Temačni september: Ali mit o najslabšem mesecu za borze še drži?
Finančniki priznavajo, da 'učinek septembra' obstaja. Drugače pa je z odgovorom, ali je mogoče to 'pravilo', da cene delnic septembra padejo, vgraditi v trgovalne strategije.
02.10.2023
Top 10 dividendno najprivlačnejših regijskih borznih zvezd
Pripravili smo pregled trenutnih predlogov dividend regijskih borznih družb.
29.05.2023
"Najbolj likvidne delnice v regiji Adria imajo manj zanimive dividendne donose kot tiste na trgih srednje in vzhodne Evrope. Izjema so slovenska podjetja, kjer dividendni donos presega šest odstotkov, kar je zelo dobro v primerjavi s srednjo in vzhodno Evropo, kjer prednjačita Romunija z osmimi odstotki in Madžarska s podobno stopnjo kot Slovenija," pojasnjujejo analitiki.
Kako izboljšati gospodarski potencial regije?
Obstaja tudi makroekonomska razlaga za nižje dividendne donose, saj so države Adria regije od leta 2010 večino časa usmerjene v odpravljanje gospodarskih neravnovesij, kar ustvarja nižjo dobičkonosnost, medtem ko so države srednje in vzhodne Evrope bolj usmerjeno v rast produktivnosti in s tem podjetjem omogočilo boljši dobiček.
Če pogledajo v prihodnost, pa analitiki Bloomberg Adria vidijo dober potencial za izboljšanje razmer na kapitalskem trgu v regiji zaradi članstva Hrvaške v evroobmočju in nadaljevanja procesa približevanja drugih držav Evropski uniji. K temu zagotovo pripomore manjša nestabilnost gospodarstev in kapitalskih trgov v regiji, navajajo v poročilu.
"Ne pozivamo k razprodaji na nepremičninskem trgu, ali da ljudje planejo na bančne depozite, verjamemo pa v strukturirano srednje- do dolgoročno komunikacijsko strategijo, usmerjeno v večjo prisotnost lokalnega gospodarstva na kapitalskem trgu, podprto s fiskalnimi politikami, kot je večja obdavčitev nepremičnin. To bi bil oprijemljiv korak naprej pri izboljšanju gospodarskega potenciala regije," meni analitična ekipa Bloomberg Adria.
Analitiki ob tem ugotavljajo, da je ob upoštevanju razmerja med posojili in vlogami, ki se v večini držav regije giblje med 75 in 90 odstotki (razen v Srbiji, kjer je blizu 100 odstotkov), določena prerazporeditev denarja na kapitalske trge ne bi škodila stabilnosti finančnega sistema.
Tako menijo, da bi bil na Hrvaškem mogoč odliv 7,5 milijarde evrov prihrankov državljanov na trg kapitala, v Sloveniji pet milijard evrov, 1,3 milijarde evrov v Bosni in Hercegovini ter 1,2 milijarde evrov v Severni Makedoniji. "Vse to ne bi škodilo likvidnosti bank in bi še naprej izpolnjevalo regulatorne zahteve," so prepričani.
V Srbiji je zaradi pomanjkanja likvidnostnega prostora nekoliko drugače, a tam bi kapitalskemu trgu lahko pomagali z dobro odmerjenim znižanjem regulatornih zahtev za banke, kot so obvezne rezerve. "Vendar pa bi to imelo ceno," ugotavljajo analitiki, "tudi v počasnejši rasti kreditov, da bi zaščitili stabilnost finančnega sistema".
.webp){kind=icon}