"Evropska centralna banka (ECB) bi lahko znižala obrestne mere kadar koli letos, na prihodnjih srečanjih so odprte vse možnosti," je za francoski časopis La Tribune Dimanche dejal član sveta ECB Francois Villeroy de Galhau. Na prvem zasedanju letos se ECB ni dotaknila obrestnih mer. Analitiki sicer napovedujejo, da naj bi se prvi rezi zgodili v prvi polovici leta.
"ECB je na pravi poti, da premaga inflacijo, saj je zvišanje depozitne obrestne mere na rekordne štiri odstotke že igralo zelo pomembno vlogo pri umirjanju jedrne inflacije," besede francoskega guvernerja povzema Bloomberg.
Medtem ko je prva dama ECB Christine Lagarde nasprotovala tržnim stavam glede prvega znižanja obrestnih mer spomladi, je bilo to manj odločno, kot so pričakovali. Člani sveta ECB sicer niso dali nobenih zagotovil in uradnih smernic, zavzeli so bolj previdno držo.
Preberi še
Vasle: Odporen trg dela in rast plač glavni težavi v boju z inflacijo
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle verjame, da bo ECB uspelo znižati inflacijo na ciljna dva odstotka.
26.01.2024
Lagardova: Odločitve o obrestnih merah bodo temeljile na oceni inflacijskih obetov
Evropska centralna banka se na prvem zasedanju letos ni dotaknila obrestnih mer.
25.01.2024
ECB po pričakovanjih tokrat ne bo spreminjala obrestnih mer
Inflacijska pričakovanja stabilna, večjih presenečenj ni pričakovati.
24.01.2024
ECB: Povpraševanje po kreditih v evrskem območju doseglo dno
Rezultati četrtletne raziskave prihajajo dva dni pred prvim monetarnim zasedanjem ECB letos.
23.01.2024
Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta poudarila, da so aktualne informacije na splošno potrdile njihovo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. "Razen z energijo povezanega baznega učinka na dviga splošne inflacije se je trend upadanja jedrne inflacije nadaljeval," je poudarila Lagardova in dodala, da se zavedajo, da visoke obrestne mere še naprej zmanjšujejo povpraševanje, to pa da prispeva k zniževanju inflacije.
ECB pozorno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu
V petkovem intervjuju za televizijo Bloomberg je član latvijskega sveta ECB Martins Kazaks dejal, da bi bila največja napaka, da bi prezgodaj začeti zniževati stroške izposojanja in s tem dovolili, da se inflacija vrne.
Villeroy pa je ob tem poudaril, da obstaja tudi tveganje, da bo prestroga monetarna politika povzročila nepotrebno škodo gospodarstvu. "Izogniti se bomo morali dvema tveganjema: prezgodaj znižati obrestne mere in zgrešiti cilj, a ne ukrepati prepozno in pretirano upočasniti dejavnost," je dejal Villeroy.
Trenutno oblikovalci monetarne politike pozorno spremljajo vpliv napetosti na Bližnjem vzhodu na cene in gospodarstvo. "Pozorni smo, zlasti glede morebitnih posledic razmer na Bližnjem vzhodu," je dejal Villeroy.
Kot dodajajo pri ECB, bodo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bodo upoštevali "nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike".
Odločitev ECB je komentiral tudi slovenski guverner Boštjan Vasle. Razpoložljivi mesečni kazalniki po njegovih besedah kažejo, da se je ohlajanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju nadaljevalo tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta. Ob vztrajno šibkem povpraševanju in zaostrenih pogojih financiranja je bilo ohlajanje aktivnosti široko osnovano, saj sektorski kazalniki PMI nakazujejo upad aktivnosti tako za predelovalne dejavnosti kot tudi za storitve.