Prvi rez obrestnih mer ECB prihodnji teden skoraj 'sklenjen posel'

Inflacijska pričakovanja potrošnikov v evrskem območju so se po podatkih Evropske centralne banke (ECB) aprila znižala, kar je nov pozitivni znak za začetek zniževanja obrestnih mer naslednji teden. Potrošniške cene naj bi v naslednjih 12 mesecih zrasle za 2,9 odstotka, medtem ko se je marca pričakovala triodstotna rast, so v anketi zapisali pri ECB. To je najnižja raven od septembra 2021.

Mediana stopnje zaznane inflacije v zadnjih 12 mesecih je ostala nespremenjena in znaša pet odstotkov. Hkrati so se pričakovanja glede inflacije za tri leta v povprečju znižala z marčevskih 2,5 aprila na 2,4 odstotka. 

Pričakovanja potrošnikov glede nominalne rasti prihodkov so ostala stabilna pri 1,3 odstotka, pa tudi pričakovanja glede nominalne rasti porabe v naslednjih 12 mesecih, so ostala pri 3,6 odstotka. 

Pričakovanja gospodarske rasti za naslednjih 12 mesecev so bila manj negativna, marca so bila pri ‒1,1 odstotka, aprila pa le še pri ‒0,8 odstotka. Nasprotno pa so se pričakovanja glede stopnje brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih povečala z marčevskih 10,7 aprila na 10,8 odstotka. 

Inflacija v evrskem območju je aprila ostala nespremenjena pri 2,4 odstotka, medtem ko analitiki, ki jih je anketiral Bloomberg, maja napovedujejo manjši dvig rasti cen na 2,5 odstotka. Podatki o višini inflaciji v maju za evrsko območje bodo objavljeni v petek.

Nemška inflacija se je medtem pospešila že drugi mesec zapored – cene življenjskih potrebščin so se maja glede na leto prej zvišale za 2,8 odstotka, je sporočil nemški statistični urad Destatis. Aprila je bila inflacija 2,4-odstotna, medtem ko so ekonomisti napovedali, da bo maja pri 2,7 odstotka. Rast na letni ravni je bil v veliki meri posledica baznih učinkov, povezanih z uvedbo poceni vozovnic za javni prevoz, ki je znižala cene pred 12 meseci.

Latvijski guverner: 'Ne na avtopilota'

V ponedeljek je francoski guverner Francois Villeroy de Galhau dejal, da ECB ne bi smela izključiti znižanja obrestnih mer junija in julija, čeprav nekateri bolj jastrebovsko usmerjeni člani sveta ECB, kot je Isabel Schnabel, nasprotujejo zaporednim rezom.

Tudi latvijski guverner Mārtiņš Kazāks je prepričan, da se svet ECB ne bi smel preklopiti na "avtopilota" pri zniževanju obrestnih mer po pričakovani prvi potezi naslednji teden. "Odvisnost od vhodnih ekonomskih podatkov je še vedno ključna," njegove besede povzema Bloomberg.

Še ostrejši pa je bil nemški guverner Joachim Nagel, ki je minuli konec tedna za Bloomberg povedal, da bo na drugo potezo ECB morda treba počakati do septembra.

Previdnost v besedah centralnih bankirjev so zaznali tudi vlagatelji. Obrestne zamenjave tako kažejo, da se bodo obrestne mere ECB letos znižale samo dvakrat po četrt točke. Pred tem so predvidevali tri znižanja. Po novem trgi stavijo, da na julijskem srečanju sprememb obrestnih mer ne bo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar