Vasle: Odporen trg dela in rast plač glavni težavi v boju z inflacijo

Svet ECB je v četrtek sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere nespremenjene, saj so guvernerji prepričani, da najnovejši kazalniki potrjujejo njihovo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. To je danes potrdil tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Zapisal je, da se je ob koncu leta sicer nekoliko povišala in ostaja nad inflacijskim ciljem, vendar pa člani Sveta ECB v prihodnjih mesecih pričakujejo njeno nadaljnje postopno umirjanje.

"V teh razmerah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere ECB ohranimo nespremenjene. Ocenjujemo namreč, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven. Naši nadaljnji koraki pa bodo še naprej odvisni od aktualnih ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov," je četrtkovo odločitev komentiral Vasle.

Razpoložljivi mesečni kazalniki po njegovih besedah kažejo, da se je ohlajanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju nadaljevalo tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta. Ob vztrajno šibkem povpraševanju in zaostrenih pogojih financiranja je bilo ohlajanje aktivnosti široko osnovano, saj sektorski kazalniki PMI nakazujejo upad aktivnosti tako za predelovalne dejavnosti kot tudi za storitve.

Šibka gospodarska rast se sicer ne zrcali na razmerah na trgu dela, ki ob zgodovinsko nizki brezposelnosti ostajajo tesne. Inflacija je bila decembra v evrskem območju 2,9-odstotna in se je, skladno s pričakovanji, v primerjavi z novembrom povečala predvsem na račun manj negativne energetske inflacije. Rast cen hrane se je medtem nadaljnje upočasnila, osnovna inflacija pa je upadla na 3,4 odstotka.

Tesnost trga dela in povišana rast plač ostajata osrednji tveganji za dolgotrajnejše vztrajanje povišane inflacije, opozarja Vase. Hitrejše upočasnjevanje inflacije ohranja pričakovanja tržnih udeležencev glede več znižanj ključnih obrestnih mer ECB tekom letošnjega leta. To se odraža v precej nižjih zahtevanih donosnostih za državne obveznice in obveznice privatnega sektorja v primerjavi z najvišjimi nivoji, ki so bili doseženi konec oktobra lani.

Razmere na finančnih trgih in cene finančnih instrumentov tako še naprej odražajo pričakovanja tržnih udeležencev, da bodo centralne banke stabilizirale inflacijo pri dveh odstotkih brez večjih stranskih učinkov za gospodarstvo, je prepričan guverner.

"Ocenjujemo, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov," je dodal Vasle.