Lagardova: Odločitve o obrestnih merah bodo temeljile na oceni inflacijskih obetov

Evropska centralna banka se na prvem zasedanju letos ni dotaknila obrestnih mer. Analitiki sicer napovedujejo, da naj bi se prvi rezi zgodili v prvi polovici leta.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Kot so sporočili iz ECB najnovejše informacije na splošno potrjujejo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov.

Kot še dodajajo pri ECB bodo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bodo upoštevali "nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike."

 

 

Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta poudarila, da so aktualne informacije na splošno potrdile njihovo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. "Razen z energijo povezanega baznega učinka na dvig skupne inflacije se je trend upadanja osnovne inflacije nadaljeval," je poudarila Lagardova in dodala, da se zavedajo, da visoke obrestne mere še naprej zmanjšujejo povpraševanje, to pa da prispeva k zniževanju inflacije.

"Odločeni smo zagotoviti, da bo inflacija padla na dva odstotka, kar je naš srednjeročni cilje. Na podlagi naše trenutne ocene menimo, da so ključne obrestne mere na ravneh, ki bodo, če se bodo ohranile dovolj dolgo, bistveno prispevale k temu cilju," pojasnjuje Lagardova in poudarja, da bodo prihodnje odločitve zagotovile, da bodo obrestne mere na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

"Naše odločitve o obrestnih merah bodo temeljile zlasti na naši oceni inflacijskih obetov glede na prihajajoče ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in moč transmisije denarne politike," še pravi prva dama ECB-ja.

Trg dela stabilen, brezposelnost rekordno nizka

Nadalje je Lagardova ocenila, da bo gospodarstvo v euro območju v zadnjem kvartalu lanskega leta verjetno stagniralo in da prihajajoči podatki še naprej nakazujejo šibkost v bližnji prihodnosti. "Vendar pa nekateri v prihodnost usmerjeni anketni kazalniki kažejo na pospešitev rasti v nadaljnji prihodnosti."

Po njenih besedah je trg dela ostal stabilen, stopnja brezposelnosti, ki je novembra znašala 6,4 odstotka, pa da je padla na najnižjo raven od začetka euro območja.  Po njenem bi morala vlade nadaljevati s subvencijami povezanimi z energijo, da se ne bi povečevali srednjeročni inflacijski pritiski.

Bloomberg

 

Inflacija se je zvišala, splošni trend zniževanja se je kljub temu nadaljeval

Inflacija se je decembra zvišala na 2,9 odstotka, saj so se nekateri pretekli fiskalni ukrepi za ublažitev vpliva visokih cen energentov umaknili iz letne stopnje inflacije. Kot je med drugim pojasnila, se je splošni trend zniževanja inflacije nadaljeval. Inflacija hrane se je znižala na 6,1 odstotka, inflacija brez energentov in hrane na 3,4 odstotka, storitve ostajajo stabilne in štiri odstotke.

Pričakuje nižjo inflacijo

"Pričakuje se, da se bo inflacija tekom letošnjega leta še znižala, saj bodo učinki preteklih energetskih šokov, ozkih grl v oskrbi in ponovnega odprtja gospodarstva po pandemiji oslabeli, strožja denarna politika pa bo še naprej vplivala na povpraševanje," je jasna Lagardova, ki se sicer zaveda, da se zaradi visoke stopnje rasti plač cenovni pritiski visoki. "Merila kratkoročnih inflacijskih pričakovanj so se občutno znižala, medtem ko se merila dolgoročnih inflacijskih pričakovanj večinoma gibljejo okoli 2 odstotka."

Komentar analitikov Bloomberg Adria

Čeprav je ECB v svoji odločitvi minimalno spremenila besedne zveze, od povečane inflacije do padajoče inflacije, je celoten kontekst današnje odločitve ta, da zgodnejšega začetka nižanja obrestnih mer ne bo. ECB naj bi šele sredi letošnjega leta začela sproščati svojo restriktivno denarno politiko.

Omeniti velja, da banke v območju evra prvič po začetku leta 2022 pričakujejo rahlo povečanje povpraševanja po posojilih v prvem četrtletju leta 2024, kar pa ne bi bilo ravno v prid ECB. Pričakujejo tudi nadaljnje zaostrovanje kreditnih pogojev, kar pomeni, da se bodo bolj tvegani posojilojemalci vse težje zadolževali pri bankah. To pa bi lahko povzročilo težave bolj zadolženim podjetjem in gospodinjstvom. Na splošno restriktivna denarna politika deluje, vendar v sistemu še vedno prevladuje zelo visok presežek likvidnosti. ECB bi morala to presežno likvidnost zmanjšati na raven pred pandemijo, torej bi jo morala glede na sedanjo raven prepoloviti, kar pa bo trajalo vsaj nekaj let.

Rekordna izdaja obveznic je znova dvignila donose

Pred dvema mesecema so trgi pričakovali, da bi lahko ECB presenetila in že zgodaj spomladi začela zniževati obrestne mere, kar je na zadovoljstvo vlagateljev znižalo donose obveznic. Na primer, od lanskega vrha je donos 10-letne nemške obveznice upadel za 60 bazičnih točk na 2,3 odstotka. V začetku leta so se zgodili dodatni geopolitični konflikti, a tudi rekordna ponudba novih izdaj obveznic, ki je znova dvignila donosnosti. Države so se začele zadolževati, ne glede na to, da zadnja leta vidimo, da nihče ne ve, kaj nas čaka. Z drugimi besedami, če teh elementov ne bi bilo, bi bili donosi zdaj še nižji.

Znižanje obrestnih mer šele junija in sicer za 25 bazičnih točk

Več kot 300-odstotna rast cen kontejnerskih prevozov, bi se sicer lahko prelila na evropske cene, a če bo ECB ocenila, da se inflacijski pritiski še niso povsem zmanjšali, lahko pride do kasnejšega začetka zniževanja obrestnih mer. Trgi pričakujejo 80-odstotno možnost prvega znižanja obrestne mere aprila. Nekateri pomembni podatki pa bodo v javnost prišli šele konec tega meseca. Kot denimo stanje gospodarstva v območju evra, pa tudi nadaljevanje rasti plač, predvsem v javnih sektorjih. Začetek zniževanja obrestnih mer tako pričakujemo sredi letošnjega leta, najverjetneje za 25 bazičnih točk.