Za evro bolj ključen ruski plin kot ukrepi ECB

Načrtovano ponovno odprtje ključnega ruskega plinovoda 21. julija je za vrednost evra bolj pomembno kot prvo zvišanje ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke po več kot desetletju.

ECB, ki jo vodi predsednica Christine Lagarde, namerava, kot so že večkrat poudarili, zvišati ključno obrestno mero in trgi so to že vračunali v vrednost skupne evropske valute. Dvomi pa vendarle ostajajo, ali bo Rusija dejansko obnovila pošiljanje zemeljskega plina Evropi, ko se bodo zaključila vzdrževalna dela na plinovodu Severni tok 1. 

Vladni ministri po Evropi že nekaj časa povsem odkrito govorijo o tveganju popolne ustavitve dobave ruskega plina. To je scenarij, ki bi cene energentov pognal še višje in staro celino verjetno pahnil v recesijo. To bi pomenilo še dodaten pritisk na evro, ki je že dosegel pariteto z ameriškim dolarjem. 

Črni scenarij že vračunan v vrednost evra

"21. julij bo ključnega pomena bolj zaradi obetov glede dobave zemeljskega plina kot zaradi ukrepov ECB," je za Bloomberg povedal Kaspar Hense, portfeljski upravljavec pri Bluebay Asset Management.

Da so vlagatelji že vračunali ustavitev dobave ruskega plina Evropi, je prepričan glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez. Po njegovem je pariteta med evrom in dolarjem bolj psihološke narave in pritiski na znižanje evra utegnejo imeti kratkotrajne odboje. Glavne sprožilce za šibak evro v zadnjih dneh Knez vidi predvsem v pričakovanju trgov, da je izklop ruske dobave plina Evropi skoraj že gotovost.

Dobava zemeljskega plina iz Rusije je trenutno na ravni 40 odstotkov običajne, potem ko je Moskva priprla dovod. Novi zapleti bodo gotovo povečali možnost varčevanja s plinom pred zimo, ko se poraba precej poveča. Takšen razplet bi utegnil ogroziti napovedano zviševanje obrestnih mer Evropske centralne banke. 

Bloomberg

Načrti ECB glede začetka zviševanja stroškov zadolževanja niso pomagali okrepiti evra, saj so druge centralne banke pri zategovanju denarne politike ukrepale prej in odločneje, da bi zajezile inflacijo. Vlagatelji stavijo, da bo osrednja evropska banka obrestne mere letos dvignila za 125 bazičnih točk oziroma 1,25 odstotne točke.

Ustavitev dobave plina vodi v recesijo

Ameriška centralna banka Federal Reserve je ubrala veliko agresivnejši pristop. Na junijskem zasedanju je tako dvignila ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke in nakazala, da se bo zviševanje nadaljevalo. 

Glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez ob šibkem evru omenja potencialno poseganje ECB na valutni trg, kar je lahko izjemno draga operacija s kratkotrajnim učinkom. Evro zdaj sledi gibanju cen zemeljskega plina in številni vlagatelji navajajo terminske pogodbe na Nizozemskem kot glavno gonilo vrednosti evra. 

"Najhujši scenarij, torej popolna ustavitev dobave plina, bo zagotovo prinesel recesijo in še dodaten, desetodstotni padec evra v primerjavi z dolarjem," je v poročilu zapisal Kit Juckes, glavni strateg za valute pri banki Societe Generale. "Ugodni scenarij je nadaljevanje statusa quo, kar pa zagotovo ne bo odpravilo vznemirjenja na trgih."

Analitik Bloomberg Adria Andrej Knez meni, da je najnižja raven, na katero lahko zdrsne evro, 0,95 evra za dolar. Aaron Hurd, portfeljski upravljavec pri State Street Global Advisors v Bostonu, pa opozarja, da utegne evro pasti na vrednost 0,90 evra za dolar, če bo res prišlo do ustavitve dobave ruskega zemeljskega plina.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar