V šibak evro je že vračunana ustavitev dobave ruskega plina Evropi

Ko je evro skoraj dosegel pariteto z ameriškim dolarjem in padel na najnižjo raven v zadnjih 20 letih, so se očitno pojavili kupci skupne evropske valute, ki niso toliko zaskrbljeni nad rusko grožnjo ustavitve dobave zemeljskega plina Evropi in potencialnimi katastrofalnimi posledicami za gospodarstvo stare celine.

Kot kažejo podatki Bloomberga, je nekaj pred 12. uro evro upadel na raven 1,00003 za ameriški dolar, potem pa si je nekoliko opomogel in je bil ob 16.33 vreden 1,0051 ameriškega dolarja.

Pariteta evra z dolarjem je, ocenjuje glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez, bolj psihološke narave in pritiski na znižanje evra utegnejo imeti kratkotrajne odboje. Glavne sprožilce za šibak evro zadnje dni Knez vidi predvsem v pričakovanju trgov, da je izklop ruske dobave plina Evropi skoraj že gotovost, čeprav so lahko dolgoročne posledice izjemno neugodne. 

"Evro se za zdaj upira pritiskom, ki so jih deležni drugi naložbeni razredi, kot je denimo gibanje evropskih borznih indeksov, ki se med drugim razlagajo kot usmeritev za gibanje tečaja evra v primerjavi z dolarjem," je v analizi zapisal Andrej Knez.

Bloomberg Adria

 

Ob tem opozarja, da je indeks Stoxx 50 od začetka leta padel za 20 odstotkov - prilagojeno za valutne učinke - medtem ko je evro v istem obdobju izgubil le 12 odstotkov vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Fed agresivnejši od ECB

Šibkosti skupne evropske valute botrujejo tudi različni donosi na premoženje v evrih v primerjavi z dolarjem, saj vlagatelji upoštevajo dejstvo, da je ameriška centralna banka Federal Reserve veliko agresivnejša pri zategovanju denarne politike kot Evropska centralna banka.

Bloomberg

Šibak evro bi morda utegnil prisiliti ECB k posredovanju na valutnih trgih, če bi osrednja banka menila, da šibka valuta predstavlja dodaten izziv za dosego srednjeročnega cilja brzdanja inflacije. 

"Šibkejši evro dodatno draži uvoz v Evropo, hkrati pa ne gre računati na pozitivne učinke pri izvozu v obdobju vse šibkejšega povpraševanja s strani največjih evropskih uvoznikov," pojasnjuje Andrej Knez. 

Posegi ECB na valutni trg so redkost

ECB je na valutnem trgu nazadnje posredovala leta 2011, pravi Knez, z znatnejšo vsoto pa leta 2000, ko je osrednja banka kupila za deset milijard evrov. Vendar imajo takšni posegi kratkotrajen učinek in vpliv na razpoloženje vlagateljev bi bil gotovo večji, če bi se posegu ECB pridružil ameriški Fed. 

Tudi temeljni faktorji so ob vse slabših makroekonomskih napovedih in geopolitičnih tveganjih še vedno nenaklonjeni evru. 

"Ti elementi se vgrajujejo v slabe obete za zaslužke podjetij, kar je zaradi tveganj dodatno neugodno za evro. Ta element potem povečuje povpraševanje po ameriškem dolarju, ki med vlagatelji v tem obdobju velja za varno zatočišče," je v analizi zapisal Knez. 

Načrt za preprečitev fragmentacije

Če si bo evro vendarle malce opomogel s trenutne nizke ravni, bi to od ECB zahtevalo zvišanje obrestnih mer in razkrivanje podrobnosti načrta za preprečitev tako imenovane fragmentacije evrskega območja in refinanciranje obveznic držav z evrom. 

Fragmentacija pomeni, da nastane ogromna razlika med donosnostjo (spread, angl.) državnih obveznic Nemčije ali Avstrije na eni ter Italije in Grčije kot primeroma ranljivih evropskih držav na drugi strani. 

Ne gre pa tudi zanemariti dejstva, pravi Knez, da kratkoročna krepitev ameriškega dolarja Fedu pomaga v borbi z inflacijo. 

"Pretiranega padca evra do dolarja pod pariteto ni pričakovati in najnižja raven je 0,95 evra za dolar," ocenjuje glavni analitik Bloomberg Adria.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar