Šibkemu evru ne more pomagati niti agresivna ECB

Skupne evropske valute, ki predvsem zaradi negotovosti okoli prihodnjih dobav ruskega zemeljskega plina berači pod pariteto z ameriškim dolarjem, ne bo pomagal okrepiti niti orjaški dvig obrestnih mer Evropske centralne banke. 

Analitiki so prepričani, da ne gre toliko za vidike denarne politike, ampak medsebojno povezani grožnji recesije in ustavitve dobave zemeljskega plina.

Ekonomisti in analitiki pričakujejo, da bo ECB dvakrat dvignila ključne obrestne mere za skupno sto bazičnih točk oziroma dvakrat po 50 bazičnih točk, to je 0,5 odstotne točke.

 

"Obrestne mere niso za volanom vozila, ki usmerja valutne trge, še zlasti ne v zadnjem mesecu dni, ampak gre bolj za dinamiko gospodarske rasti oziroma krčenja," je za Bloomberg pojasnil Sam Zief, vodja oddelka za valutne strategije pri banki JPMorgan. 

Evro na 0,95 dolarja?

Evro je v sredo upadel za 0,3 odstotka in bil ob 16.33 na ravni 0,994 v primerjavi z ameriškim dolarjem. Skupna evropska valuta je letos izgubila že več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem. In evro lahko potone še globlje.

"Evro bi se lahko ponovno odbil okoli vrednosti 0,98 dolarja, pade pa lahko vse do 0,95 dolarja," meni Andrej Knez, glavni analitik Bloomberg Adria. "Veliko je odvisno od evropske situacije v zvezi z energenti in gospodarskim ohlajanjem ter na drugi strani od odločitev ameriške centralne banke glede monetarne politike v ZDA, ki bi lahko še dodatno okrepile dolar." Marsikaj bo bolj jasno v petek, ko bo na zasedanju Federal Reserve v kraju Jackson Hole v Wyomingu v ZDA spregovoril predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell.

Nad Evropo vse temnejši oblaki

"Ogromna zviševanja obrestnih mer ne podpirajo vrednosti valute, ko se centralna banka za to odloči, da zasidra inflacijska pričakovanja. Hkrati takšna poteza poslabšuje obete gospodarstva," še poudarja Zief.

Zaradi najhitrejše rasti indeksa potrošniških cen od uvedbe evra kot skupne valute je ECB prejšnji mesec prvič po 11 letih podražila stroške izposojanja in ključne obrestne mere dvignila za 50 bazičnih točk. 

Čeprav vlagatelji pričakujejo podobno potezo na septembrskem sestanku ECB, se nad ekonomije 19 članic evrskega območja zgrinjajo vse temnejši oblaki. Inflacija in negotovost zaradi dobave energentov ob še vedno trajajoči vojni v Ukrajini pritiskata na gospodinjstva in podjetja.

Bloomberg

 

Rezultati ankete med poslovneži, ki jo je v torek opravil S&P Global, kažejo, da se gospodarska aktivnost krči že drugi mesec zapored in da je podoba svetovne ekonomije vse bolj klavrna, saj je verjetnost recesije tako v Aziji in Evropi kot v Združenih državah Amerike vse večja.

Orjaški dvig ne bi dvignil evra

Šibak evro, ki je ta teden strmoglavil na najnižjo raven v 20 letih, še dodatno prispeva k inflaciji, saj je uvoz dobrin dražji. Posebej zaskrbljujoče je, da inflacijo poganjajo energenti, ki se večinoma prodajajo za ameriške dolarje. 

Takšno temno ozadje pomeni, da niti dvig obrestnih mer za nepojmljivih 75 bazičnih točk ne bi znatno okrepil vrednosti evra, je prepričan Dirk Schumacher, ekonomist pri finančni skupini Natixis iz Frankfurta v Nemčiji. 

"Če bodo pri ECB izbirali med 75 in 50 bazičnimi točkami, se ne bo spremenilo veliko," je dejal Schumacher. "Treba je ustvariti minimum pozitivnih obetov za gospodarstvo, da bi znatno vplivali na tečaj valut samo z ukrepanjem na področju obrestnih mer."

Na vprašanje, ali bi bilo agresivnejše zviševanje obrestnih mer osrednje evropske bankev razmerah vse šibkejšega evra smiselno, Joerg Kraemer, glavni ekonomist pri nemški Commerzbank, odgovarja, "da bi bil takšen korak dobra zamisel glede na gibanje inflacije". Čeprav takšne poteze ne izključuje, Kraemer ne verjame, da se bo ECB odločila za orjaški dvig obrestnih mer.

Recesija bi upočasnila inflacijo

Član izvršnega sveta ECB Fabio Panetta je v torek pozval k previdnosti pri tlakovanju naslednjih korakov banke, predvsem zaradi vse večje možnosti recesije v območju z evrom. 

Bloomberg

 

"Če se bo začela znatna upočasnitev rasti ali celo recesija, bi to nekoliko omililo inflacijske pritiske," je Panetta dejal na okrogli mizi v Milanu.

Njegova kolegica Isabel Schnabel po drugi strani priznava, da ima šibka valuta negativen učinek na napovedi o bodočem gibanju inflacije. Schnabel je za Reuters dejala, da je to še bolj pomembno, ko se gospodarstvo sooča s šokom izjemne rasti cen energentov. 

Ogrožena nemška predelovalna industrija

Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je še v posebej nezavidljivi situaciji, saj ima vlada v Berlinu velike težave pri soočanjem z vprašanjem, kako iz drugih virov nadomestiti vse manjše količine ruskega zemeljskega plina, kar že ogroža ključne dele njene predelovalne industrije. 

Prav takšne težave utegnejo ECB prepričati, da na septembrskem sestanku še enkrat dvigne obrestne mere za 50 bazičnih točk. 

"ECB se bo odločila za dvig za 0,5 odstotne točke, več bi bilo dejansko veliko presenečenje in napaka," je za Bloomberg povedal Marco Valli, glavni evropski ekonomist pri banki UniCredit. "Menjalni tečaj zrcali vse trenutne probleme evrskega območja; mislim, da se ECB ne bi smela zaganjati v vsako od teh senc."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar