Švedska centralna banka prehitela evropsko in znižala obrestne mere

Švedska centralna banka Riksbank je prvič v osmih letih znižala referenčno obrestno mero in tako prehitela Evropsko centralno banko (ECB). Švedsko gospodarstvo se je namreč že štiri četrtletja zapored krčilo. Referenčno obrestno mero so znižali za 25 bazičnih točk na 3,75 odstotka in napovedali, da bi jo lahko v drugi polovici leta znižali še dvakrat.

Dve tretjini ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, sta pričakovali to potezo, drugi pa so menili, da bo Riksbank ohranila stroške izposojanja nespremenjene. "Inflacija se približuje cilju, medtem ko je gospodarska aktivnost šibka, zato lahko omilimo denarno politiko," so povedali v švedski centralni banki.

S to potezo je švedska centralna banka druga za Švicarsko narodno banko, ki se je lotila sproščanja denarne politike po pandemiji covida. Predsednica ECB Christine Lagarde je prav tako dejala, da je centralna banka na poti k zmernemu znižanju obrestnih mer "v razumno kratkem času", razen ob kakršnih koli večjih šokih. Na drugi strani pa se ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) zaradi trdovratne inflacije nikakor ne mudi s prvim znižanjem obrestnih mer. 

Odločitev Riksbank nakazuje, da imajo domače gospodarske razmere ob ohlajanju inflacije prednost pred kakršno koli zaskrbljenostjo, da bo prehitevanje večjih centralnih bank povzročilo novo oslabitev švedske krone, kar bi vplivalo na uvozne cene. Švedska krona je po odločitvi izgubila 0,6 odstotka v primerjavi z evrom, s tem pa dosegla najnižjo raven letos pri vrednosti 11,75 za evro. 

Thedeen in njegovi kolegi so skušali ublažiti pričakovanja trga z začrtanjem postopne poti umirjanja obrestnih mer, pri čemer na naslednjem sestanku konec junija ni predvidenih novih korakov. "Tveganja, ki bi lahko povzročila ponoven dvig inflacije na Švedskem, so povezana predvsem z močnim ameriškim gospodarstvom, geopolitičnimi napetostmi in menjalnim tečajem krone," so sporočili iz banke. Dodali so, da mora biti prilagoditev denarne politike v prihodnje zato previdna, s postopnim znižanjem obrestne mere.

Cene stanovanj ostajajo za 10 odstotkov nižje kot pred pandemijo

Globalno zaostrovanje stroškov izposojanja je imelo izjemen vpliv na švedsko gospodarstvo, saj ima velik delež posojil v tej skandinavski državi kratkoročne obrestne mere. Potrošniki so zmanjšali porabo, stanovanjska gradnja se je zmanjšala, lastniki nepremičnin s finančnim vzvodom pa so imeli težave z refinanciranjem zapadlega dolga.

Cene stanovanj na Švedskem so se dvignile že tretji mesec, saj kupci pričakujejo nekoliko olajšanje zaradi nižjih stroškov zadolževanja. Cene stanovanj so se aprila glede na prejšnji mesec zvišale za 1,5 odstotka, medtem ko so se povprečne cene samostojnih hiš zvišale za 0,9 odstotka, kažejo podatki, ki jih je v sredo objavilo združenje Svensk Maklarstatistik. Povprečne cene obeh kategorij stanovanj so zdaj višje kot pred letom. 

Hud padec cen stanovanj leta 2022 je povzročil padec gradnje novih stanovanj, kar je skupaj z upadom potrošnje povzročilo recesijo v skandinavski državi. Medtem ko cene ostajajo približno 10 odstotkov nominalno nižje kot pred padcem, cene stanovanj kažejo znake stabilizacije, čeprav na zgodovinsko nizki ravni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar