Poslovanje Ljubljanske in Zagrebške borze pod črto: Indeksi navzgor, dobiček navzdol

Optimizem, ki je zaznamoval svetovne in regionalne borze leta 2023, se ni odrazil v finančnih rezultatih, vsaj ko govorimo o ljubljanski in zagrebški borzi. Čeprav je vrednost delniškega indeksa Crobex zrasla za 28 odstotkov, SBI TOP pa za 20 odstotkov, je bil skupni ustvarjen promet na borzah manjši kot leta 2022. Letos precej bolje kaže glede prometa  – v prvem četrtletju je bil obseg za več kot 60 odstotkov presegel lanskega v tem obdobju. Kaj je botrovalo slabšim lanskim rezultatom?

Skupen borzni promet domače borze je lani obsegal 330,2 milijona evrov in bil v primerjavi s predhodnim letom skromnejši za skoraj četrtino. "Lani se je nadaljeval trend zmanjševanja števila borznih družb iz standardne kotacije, po drugi strani pa je razveseljiva ugotovitev, da so bile letos na borzo uvrščeni dve novi obveznici in ena nova izdaja komercialnega zapisa," so zapisali v poročilu Ljubljanske borze.

Kot kaže, so obeti kljub vsemu mračni: o odhodu z ljubljanske borze razmišlja tudi eden najbolj prepoznavnih in najpomembnejših izdajateljev dolžinskih vrednostnih papirjev, Slovenska industrija jekla (SIJ). "Z enakim obsegom dela in stroški ocenjujemo, da bi lahko na tujih trgih pridobili tudi do nekajkrat večji obseg financiranja kot na domači borzi," je za Bloomberg Adria ocenil Igor Malevanov, podpredsednik in izvršni direktor za finance v skupini SIJ. To bi bil drugi odmevnejši odhod z domače borze, saj je lani junija umik naznanil Datalab.

Tudi zagrebška borza je leta 2023 imela manjši skupni promet, na letni ravni se je obseg zmanjšal za dobrih pet odstotkov, kar je predvsem posledica padca prometa s svežnji. Promet z delnicami se je povečal za 17 odstotkov na 267 milijonov evrov, povečala pa se je tudi vrednost prometa z obveznicami in ETF.

Skupni imenovalec: Občuten upad dobička

Ljubljanska borza, ki je v 100-odstotni lasti Zagrebške borze, je lani imela 1,6 milijona evrov prihodkov, s čimer so bili za šest odstotkov pod doseženimi v letu 2022. Od tega se 968.688 evrov prihodkov nanaša na prihodke iz osnovne dejavnosti borze, in sicer na prihodke iz borznih provizij, prihodke od članarin in prihodke od kotacij vrednostnih papirjev.

Dobiček pred obdavčitvijo v višini 36.231 evrov je za 74 odstotkov manjši kot leto prej zaradi slabšega prometa ter zmanjšanja izdajateljev na borznem trgu. Čista dobičkonosnost kapitala ob tem znaša odstotek, so navedli.

Lani je domača borza imela pozitiven denarni tok EBITDA v višini 131.021 evrov, kar je za dobro tretjino manj kot leta 2022. "Poslovni rezultat borze je v veliki meri odvisen od prihodkov iz trgovanja, ki so obsegali 487.069 evrov in so bili za petino manjši glede na leto 2022," pojasnjujejo v poročilu. Večji so bili zgolj prihodki od prodaje podatkov, in sicer so dosegli 390.546 evrov oziroma za 14,7 odstotka več glede na leto poprej. "Borza tekoče posluje stabilno in brez zunanje zadolženosti," ocenjujejo.

Tudi poslovni prihodki Zagrebške borze so se po nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazih lani zmanjšali za štiri odstotke, na 3,61 milijona evrov. Dobiček pred obdavčitvijo, amortizacijo in obrestmi (EBITDA) je bil skromnejši za tretjino, s 444 tisoč evrov v letu 2022 je padel na 300 tisoč evrov lani.

Po drugi strani pa je tudi zagrebški borzi, tako kot ljubljanski, uspelo nekoliko povečati prihodke od izobraževanja in od prodaje informacij. V skupini Zagrebška borza poudarjajo, da se nameravajo v prihodnje "osredotočiti na večjo promocijo obstoječih izdajateljev" ter interno razvijati IT-storitve, ki jih bosta uporabljali Zagrebška in Ljubljanska borza, s čimer se bo dodatno zmanjšala potreba po zunanjih dobaviteljih. 

V prvem četrtletju 2024 promet večji za 60 odstotkov

Veliko bolje glede prometa kaže letos. Obe borzi sta v prvem četrtletju imeli za več kot 60 odstotkov večji obseg prometa. Celoten promet na organiziranem trgu Zagrebške borze je dosegel 116 milijonov evrov, kar je 68 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2023. Močnejši je bil predvsem promet z delnicami, ki je bil za skoraj polovico večji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.

Tudi na Ljubljanski borzi je bilo v prvem četrtletju 2024 ustvarjenega skupnega prometa v višini 116,8 milijona evrov, kar je 61,5-odstotna rast glede na prvo četrtletje lani. Prav tako je k večjemu skupnemu promet največ pripomogel promet z delnicami, ki je dosegel 101 milijon evrov, kar je 54 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je zelo zrasel promet z obveznicami, ki je dosegel dva milijona evrov, kar je predvsem odraz izdaje ljudske obveznice, s katero se trguje na Ljubljanski borzi. V lanskem prvem četrtletju je bil obseg promet z obveznicami zgolj 17 tisoč evrov.

"Letošnje poslovanje bo potekalo v nekoliko izboljšanem, a še vedno volatilnem in negotovem okolju. Z zmernim optimizmom predpostavljamo, da bo v letu 2024 za posel manj težko," so ocenili v poslovnem poročilu Ljubljanske borze. Opozarjajo pa, da bodo leto 2024 krojile volitve v vodilnih državah v EU in ZDA, spremenljivi politični tokovi in geopolitično tveganje, zaradi česar obstaja negotovost glede izpolnitve načrta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar