Predsednik vlade Robert Golob je napovedal obdavčitev za banke, ki bo znašala 0,2 odstotka bilančne vsote. Predloga zakona še ni, prav tako bo moral prestati parlamentarno presojo. Če bi tak zakon sprejeli, bi to na leto pomenilo dobrih sto milijonov evrov dodatno pobranih davkov, v petih letih pa bi si vlada lahko obetala več kot pol milijarde evrov. Srbska redakcija Bloomberg Adria je pretekli teden opravila intervju s prvim možem NLB Blažem Brodnjakom.
Odločitev italijanske vlade, ki je sprejela davek na presežne dobičke, ocenjuje kot dobro odmerjeno odločitev. "Ta odločitev se mi zdi razumna, več kot to ne bi bilo nujno upravičeno. Nisem pa zagovornik enkratnih davkov, ampak sem vedno za solidarnost. Kot skupina smo pripravljeni pomagati in to že počnemo," je povedal. Dvomi pa, da je mogoče dobičke bank obravnavati kot ekscesne.
Preberi še
Banke dvigujejo depozitne obrestne mere in hkrati dražijo storitve
Dvig obrestnih mer na depozite končno napovedali pri NLB, zdaj jim sledijo druge banke.
31.08.2023
NLB septembra z dvigom depozitnih obrestnih mer: Kako visoke bodo?
Prvi mož NLB Blaž Brodnjak kar na družbenem omrežju napovedal spremembo obrestnih mer na dolgoročne depozite.
24.08.2023
Blaž Brodnjak, NLB: Če ne bo prevzemov, bo višja dividenda
Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pravi, da razmišljajo o izdaji obveznice, denominirane v dolarjih, pa tudi o izdaji obveznice za male vlagatelje.
11.08.2023
Dobiček NLB še raste na krilih visokih obrestnih prihodkov
Letna neto obrestna marža skupine je znašala 3,3 odstotka, 0,8 odstotne točke nad slovenskim povprečjem.
10.08.2023
Na kaj se pozablja, ko NLB primerjamo z drugimi bankami
Borzniki v poročilih pri primerjavi NLB z drugimi bankami pogosto zanemarijo velikost in likvidnost.
10.08.2023
Kako se NLB meri z bankami iz sosednjih držav
Kaj o bankah menijo analitiki Bloomberga? Nakup katerih delnic priporočajo?
10.08.2023
"Lahko govorimo o depozitih. Zakaj smo jih [obrestne mere na depozite] tako dolgo držali nizke? Ker je razmerje med krediti in depoziti 55 odstotkov. Tega denarja ne moremo nikamor položiti, bančni sektor je preveč likviden. Nočemo prisiliti zbiranje depozitov in potem čez noč zaslužiti z obrestnimi merami Evropske centralne banke (ECB), ker se bodo te obrestne mere znižale," je dodal.
Kot pravi Brodnjak, o dodatni obdavčitvi v Sloveniji ni upravičeno ali treba razmišljati, saj se bodo znižale tudi neto obrestne marže, ki kažejo razmerje med tem, kar banka zasluži s posojili, in tistim, kar izplača na depozite. "Po eni strani se bo stopnja rasti obrestnih mer upočasnila, ker bo ECB verjetno naredila samo še en korak, in to je to. Po drugi strani pa de facto višamo obrestne mere, predvsem v Sloveniji. To bo normaliziralo obrestne mere in s tem marže. Ne bodo rasle, ampak se stabilizirale."
"Mislim, da bodo obrestne mere še nekaj časa ostale na visokih ravneh in da znižanje ne bo nujno v prvem četrtletju, ampak morda sredi leta, ko bodo videli, kako se bo gibala inflacija," je povedal.
Dodal je, da so obrestne mere za depozite že zvišali v vseh državah, v katerih poslujejo. "Dvignili smo jih na neke normalne ravni in ni več razloga, da bi govorili o ekstra dobičkih, ker se bodo odslej normalizirali. Šest mesecev Eldorada, kot ga nekateri imenujejo, prihaja po sedmih letih negativnih obrestnih mer, ko so banke v evrskem območju dosegale komaj pet odstotkov ROE. Vprašanje je, ali je vse to upravičeno. Rekel bi, da gre za populizem," še meni Brodnjak.