Banke dvigujejo depozitne obrestne mere in hkrati dražijo storitve

Medtem ko tržni udeleženci pričakujejo nadaljnje dvige ključnih obrestnih mer centralnih bank, kot so zapisali na Banki Slovenije, banke počasi, a vendarle višajo depozitne obrestne mere. Rekorderji so pri Intesi Sanpaolo, kjer bodo akcijsko za vezavo sredstev za šest mesecev ponudili 3,5 odstotka obresti. Višje obrestne mere ECB pa pomenijo tudi višje obresti na limit na transakcijskem računu. Prav tako bo v naslednjih mesecih prišlo do sprememb v cenikih določenih bank.

Višje obresti na vezana sredstva je pred tednom po vse glasnejših kritikah napovedala Nova Ljubljanska banka (NLB). S septembrom bo tako za vezave za dobo od 31 do 365 dni fiksna letna obrestna mera namesto 0,01 odstotka pri enem odstotku. Za vezave od 13 do 24 mesecev bo namesto 0,8 odstotka pri 2,5 odstotka, za vezave daljše ročnosti pa bo namesto 0,8 odstotka pri dveh odstotkih.

Čeprav gre za obsežen dvig obresti na vezana sredstva, pa to še vedno niso najvišje obrestne mere, ki jih lahko dobite pri bankah. Poglejmo, katera je še napovedala dvig depozitnih obrestnih mer.

Višji dvig depozitnih obrestnih mer so s septembrom napovedali tudi na Delavski hranilnici. Tam so do zdaj za vezavo sredstev do enega leta obračunali 0,7-odstotne obresti, po novem pa bodo za vezavo do 180 dni ponudili 0,9-odstotne obresti, do enega leta pa 1,8 odstotka obresti.

Višje bodo tudi obrestne mere za dolgoročni depozit. Za vezavo nad enim letom so do zdaj ponujali do 1,5 odstotka obresti, s petkom pa bodo komitenti lahko sklenili depozit z 2,3-odstotno obrestno mero. Za vezavo sredstev še daljših ročnosti pa je dvig obrestnih mer minimalen.

Od lani je depozitne obrestne mere večkrat dvignila Gorenjska banka. S septembrom je napovedala kar obsežen dvig obresti na depozite. S petkom za evrsko vezavo ročnosti od  31 do 90 dni ponuja obrestno mero 0,7 odstotka, od 91 do 180 dni odstotek, od 181 dni do 13 mesecev pa obrestno mero v višini 1,3 odstotka.

Za dolgoročno vezavo od 13 do 23 mesecev zagotavlja obrestno mero v višini 2,6 odstotka, nad 24 meseci pa 2,8-odstotne obresti. Pred tem je za vezavo do enega leta ponujala zgolj 0,02 odstotka obresti, nad enim letom pa so stranke lahko dobile do 1,9-odstotne obresti.

Pri Intesi Sanpaolo akcijsko do 3,5 odstotka obresti

S prvim avgustom so depozitne obrestne mere dvignili tudi pri Intesi Sanpaolo. V redni ponudbi tako za vezavo sredstev do enega leta ponujajo do dva odstotka obresti, za vezavo nad enim letom pa do 1,6 odstotka. Pri tem obrestne mere naraščajo glede na višino vezanih sredstev.  S 1. septembrom pa bodo postali rekorderji po višini obrestnih mer, saj bodo dodatno zvišali redno obrestno mero za 12-mesečne depozite. Obrestna mera bo od 2,0 do 2,4 odstotka, pri čemer so pogoji ugodnejši za višje zneske in sklenitve preko digitalnih poti.

Precej višje obrestne mere za depozit pa ponujajo v posebni ponudbi, ki prav tako začne veljati s septembrom. Tako lahko nove stranke, ki odprejo transakcijski račun in sklenejo paket Digital, Start ali Plus ter prenesejo redni mesečni dohodek za vezavo sredstev za šest mesecev, prejmejo 3,5-odstotne obresti, za enoletno vezavo pa 3,1 odstotka obresti.

Podobno visoke obrestne mere ima tudi Sparkasse. Ta v akciji do septembra ponuja kar 3,4-odstotne obresti. A pozor – gre za dolgoročno vezavo sredstev nad 59 mesecev. Kot so sporočili, s septembrom pripravljajo novo akcijsko ponudbo, ki pa bo bolj osredotočena na kratkoročne depozite.

Trenutno za nove stranke ob prenosu plače za vezavo sredstev do enega leta ponujajo 2,6 odstotka obresti, nad enim letom in do 20 mesecev pa triodstotne obresti. Za obstoječe stranke je ponudba nekoliko slabša, a dokaj podobna. Pri vezavi do enega leta lahko stranke dobijo do 2,3-odstotne obresti, za vezavo sredstev nad 24 mesecev pa ponujajo triodstotne obresti.

Kdo načrtuje spremembe cenika

Sprememb cenika obstoječih produktov in storitev v naslednjih mesecih ne predvidevajo pri Gorenjski banki, Delavski hranilnici, Intesi Sanpaolo (spremembe so uvedli s prvim julijem), Unicreditu in NLB, kjer so spremembo cenika sprva napovedali, potem pa preklicali.

Večjih sprememb na ceniku ne napovedujejo niti pri Sparkasse, spremembe se po njihovih besedah s prvim oktobrom nanašajo izključno na ukinitev dostopov do spletne in mobilne banke z generatorji enkratnih gesel in certifikati.

Pri SKB se s prvim novembrom draži zapiranje računov, ki jih zapirajo pred potekom šestih mesecev, in sicer s šestih na 15 evrov. Po poteku šestih mesecev je zapiranje računa brezplačno. Malenkostno, s 0,95 evra na en evro, je dražje tudi kreditno plačilo na bankomatu drugih bank. Prav tako se bo podražil vpogled v stanje računa na bankomatih drugih bank v Sloveniji s 0,55 na 0,6, evra. Dražji bo še dvig s kartico tujega izdajatelja na bankomatih SKB banke, saj bo nadomestilo s 3,95 evra zraslo na štiri evre.

Draži se še mesečna uporabnina za kartico osebnega računa, pri čemer gre za strošek vodenja osebnega računa. Ta se bo povečala z 2,5 na 2,7 evra. Občutno dražji pa bo izračun obresti za potrebe komitentovega bančnega računa in izdelavo amortizacijskega načrta za odplačevanje posojila na željo stranke. Podražila se bosta z 11,95 na 24 evrov.

S podražitvami tudi Nova KBM in BKS

Tudi Nova KBM, ki je prav tako kot SKB članica OTP Group, z novembrom viša nekatere storitve. Med drugim bo dražji paket Komplet, in sicer se bo z 4,99 evra podražil na 5,8 evra. Letna članarina za kartico visa bo namesto sedanjih 24 znašala 26 evrov, za zlato kartico visa pa bo treba na leto odšteti l75 evrov, pet evrov več kot do zdaj.

Nova KBM spreminja tudi stroške odobritve stanovanjskih posojil s hipoteko. Dosedanja odobritev takšnega posojila je stala 450 evrov, po novem pa bo strošek 1,70 odstotka vrednosti posojila oziroma najmanj 100 in največ 600 evrov. Za tretjino se bo podražilo tudi SMS-obveščanje o transakcijah s plačilno kartico z enega na 1,5 evra.

Spreminja se tudi obračunavanje dviga gotovine s transakcijskega računa na POS terminalih doma in v tujini. Trenutno veljavna cena je tri evre, od prvega novembra pa bodo zaračunali 1,1 odstotka od zneska dviga oziroma najmanj 2,5 evra in največ 23 evrov. Na bančnem okencu bo treba za plačilno transakcijo odšteti tri evre namesto dosedanjih 2,5 evra.

NKBM z novembrom spreminja tudi splošne pogoje poslovanja. Med drugim transakcijskega računa uporabnika, ki je potrošnik, ne bo dovoljeno uporabljati za izvrševanje plačilnih storitev, povezanih z opravljanjem dejavnosti. Prav tako lahko banka v primeru takojšnjih plačil zavrne izvršitev plačilnega naloga, če so zaznana tveganja z vidika omejevalnih ukrepov. Banka bo lahko blokirala kartico tudi v primeru suma zlorabe. Za en evro na pet evrov se bo zvišalo tudi nadomestilo za spremembo limitov na željo uporabnika. Dražji bo vpogled v stanje na računu na bankomatih drugih bank –  za šest centov na 0,45 evra.

Tako kot NKBM tudi pri BKS višajo nadomestilo za pošiljanje varnostnih SMS sporočil, za katere bodo namesto dosedanjih 0,89 evra zaračunali en evro na mesec.

Napovedujejo tudi višje cene za plačila na bančnih okencih. Za plačilo do 50 tisoč evrov bodo namesto dosedanjih 2,30 evra zaračunali tri evre. Avtomatski trajni nalog bo namesto dosedanjih 0,4 stal 0,5 evra. Za malenkost se bo podražila tudi direktna bremenitev, in sicer z 0,28 na 0,3 evra.

Medtem ko obrestne mere za vloge na vpogled ostajajo tako rekoč blizu ničle, pa pri BKS napovedujejo dvig obrestnih mer, ki jih zaračunajo na dovoljene prekoračitve na osebnem računu. Te se bodo z oktobrom z osmih odstotkov zvišale 8 na 10,25 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar