.webp){kind=icon}
-orig.jpeg)
Pretekli teden smo pisali o zaslužkih bank in napovedi številnih vlad, tudi slovenske, o možnosti izredne obdavčitve dobičkov bank.
Dobički bank so eksplodirali v prvem polletju letos, tudi zaradi obresti, ki jih na presežna likvidna stanja bank plačuje Evropska centralna banka (ECB). Ta sredstva so obrestovana po tako imenovani depozitni obrestni meri, ki se je vzpenjala vse leto in je trenutno 3,75-odstotna. Bloombergovi ekonomisti v anketi napovedujejo še zadnji dvig obrestnih mer v septembru za 25 bazičnih točk. To pomeni, da bo depozitna obrestna mera znašala štiri odstotke. Hkrati anketiranci menijo, da bo ECB začel zniževati obrestne mere že marca prihodnje leto.
Prva dama ECB Christine Lagarde je pred časom dejala, da se bo ECB na zasedanju 13. in 14. septembra odločala med desetim zaporednim dvigom obrestnih mer oziroma o tem, da neha dvigovati obrestne mere.
Preberi še
Depozitne obrestne mere nizke, lepotni popravki pri NLB in Delavski hranilnici
Minimalno so obrestne mere na depozite navzgor od junija popravili pri NLB in Delavski hranilnici.
09.08.2023
Blaž Brodnjak, NLB: Če ne bo prevzemov, bo višja dividenda
Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pravi, da razmišljajo o izdaji obveznice, denominirane v dolarjih, pa tudi o izdaji obveznice za male vlagatelje.
11.08.2023
Na kaj se pozablja, ko NLB primerjamo z drugimi bankami
Borzniki v poročilih pri primerjavi NLB z drugimi bankami pogosto zanemarijo velikost in likvidnost.
10.08.2023
Davek na dobičke bank: Golob pričakuje solidarnost, kaj pravi Brodnjak
Ali tudi slovenska vlada razmišlja o taki potezi?
09.08.2023
Inflacija se umirja
Centralne banke po svetu že več kot leto dni dvigujejo ključne obrestne mere s ciljem, da zajezijo nadaljnjo rast inflacije. Zadnji podatki kažejo, da se inflacija tako v območju evra kot v ZDA umirja. V evrskem območju je letna inflacija 5,3-odstotna, v ZDA pa 3,2-odstotna. Če iz inflacijske enačbe izločimo hrano in energente, pa v območju evra znaša jedrna inflacija 5,5 odstotka, v ZDA pa 4,7 odstotka.
Zaradi nedavnih znakov, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, ekonomisti, ki izpolnjujejo ankete na Bloombergu, še naprej napovedujejo, da bo Evropska centralna banka prihodnji mesec še zadnjič zvišala obrestne mere. Razlog naj bi bilo nadaljnje umirjanje inflacije, ki naj bi se do konca naslednjega leta v območju evra spustila proti 2,5 odstotka.
Napovedi o šibki gospodarski rasti
Član izvršilnega odbora ECB Fabio Panetta je ta mesec pozval k previdnosti "pri kalibriranju denarne politike, če želimo doseči inflacijski cilj, ne da bi po nepotrebnem škodovali gospodarski aktivnosti". Medtem ko se je območje evra doslej izognilo recesiji, je njegova največja članica Nemčija utrpela upad in je v drugem četrtletju stagnirala. Ekonomisti pričakujejo, da tudi v tretjem četrtletju nemško gospodarstvo ne bo zabeležilo rasti.
Slovenska vlada razmišlja o obdavčitvi dobičkov
"Kar se tiče vseh podjetij, ki poslujejo z enormnimi dobički, resno verjamem in pričakujem, da bo velik del tega namenjen solidarnosti, tako ali drugače. To res verjamem in za to je še dovolj časa," je prejšnji teden povedal premier Robert Golob. "Kot sistemska institucija smo že donirali prizadetim v poplavah in že s tem smo prispevali družbi," se je odzval na predstavitvi poslovnih rezultatov na naše vprašanje Blaž Brodnjak, prvi mož NLB. Priznal je še, da verjame, da se ti dobički trenutno zdijo velikanski, ampak da jih je treba preračunati v zgodovinsko povprečje. Brodnjak je spomnil, da smo imeli sedem let negativne obrestne mere, ko nismo ustvarjali dobička. "Skratka, gre za politično vprašanje, ne morem komentirati morebitnih prihodnjih odločitev vlade," je še sklenil.
