Italija ni edina država, ki bo po bankah "udarila" z davkom na presežne dobičke. Ti so med drugim tudi posledica dvigov obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB), italijanska vlada pa je kritizirala predvsem razkorak v višini obrestnih mer na posojila in vloge. Intesa Sanpaolo je na primer sporočila, da pričakuje več kot 13,5 milijarde evrov prihodkov od obresti. Katere evropske države so se še odločile za takšen ukrep in kaj o tem meni slovenski finančni minister Klemen Boštjančič?
"Vprašanje je aktualno že eno leto in dejstvo je, da so določene dejavnosti tudi v času energetske krize profitirale, je pa tudi evropska zakonodaja striktna, tako da ta predlog še ni dan z mize," je na novinarski konferenci o rebalansu proračuna povedal minister Boštjančič. Zaradi trenutnih razmer meni, da je lahko ta stvar še bolj aktualna. "Na finančnem ministrstvu zelo natančno preučujemo španski primer, če pa se bomo za kaj takega odločili, bo sam ukrep tak, da bo formalnopravno ustrezen in kasneje v pravnih postopkih ne bo padel," je bil jasen Boštjančič.
O morebitni uvedbi davka na presežne dobičke je na Odmevih v četrtek govoril tudi premier Robert Golob. "Kar se tiče vseh podjetij, ki poslujejo z enormnimi dobički, resno verjamem in pričakujem, da bo velik del tega namenjen solidarnosti, tako ali drugače. To res verjamem in za to je še dovolj časa," je povedal Golob. Dodal je, da je odpis stvar bankirjev. "Solidarnost, ki jo pričakujemo od njih, bo lahko prišla na različne načine, ampak jo pričakujemo in pričakujemo zelo veliko," je povedal Golob.
Preberi še
Dobiček NLB še raste na krilih visokih obrestnih prihodkov
Letna neto obrestna marža skupine je znašala 3,3 odstotka, 0,8 odstotne točke nad slovenskim povprečjem.
10.08.2023
Blaž Brodnjak, NLB: Če ne bo prevzemov, bo višja dividenda
Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pravi, da razmišljajo o izdaji obveznice, denominirane v dolarjih, pa tudi o izdaji obveznice za male vlagatelje.
11.08.2023
Odziv Brodnjaka na davek na dobičke bank
"To je zelo populistično vprašanje," se je odzval prvi mož NLB Blaž Brodnjak na vprašanje naše vprašanje glede obdavčitve dobičkov bank. "Kot sistemska institucija smo že donirali prizadetim v poplavah in že s tem smo prispevali družbi," je še dodal.
Priznal je še, da verjame, da se ti dobički trenutno zdijo velikanski, ampak da jih je treba preračunati v zgodovinsko povprečje. Brodnjak je spomnil, da smo imeli sedem let negativne obrestne mere, ko nismo ustvarjali dobička. "Skratka, gre za politično vprašanje, ne morem komentirati morebitnih prihodnjih odločitev vlade," je še sklenil.
O dodatnem davku razmišljajo tudi pri južnih sosedih
Po napovedi Italije so tudi na hrvaškem ministrstvu za finance za tiskovno agencijo Hina povedali, da analizirajo stanje in razmišljajo o ukrepih na področju davčne politike. "Že nekaj mesecev ves čas na ravni držav članic evrskega območja spodbujamo razpravo v zvezi s posledicami, ki so sledile odločitvam na področju denarne politike evrosistema," so dejali.
Predvsem je to povezano s povečanjem obrestne mere mejnega depozita – to je obrestna mera, po kateri se plačujejo obresti na presežno likvidnost, ki jo imajo poslovne banke pri centralnih bankah, kar bo povzročilo znatno povečanje dobičkov v bančnem sektorju v letu 2023.
"Čeprav takšna denarna politika pozitivno vpliva na zniževanje inflacije, pa prinaša tudi negativne posledice, ki se na eni strani kažejo predvsem v zniževanju dobičkov, ki jih centralne banke vplačujejo v državne proračune, na drugi strani pa v višjih posojilnih obrestnih merah za potrošnike," so pojasnili na hrvaškem ministrstvu.
Češka, Madžarska, Litva in Španija
Spodnji dom češkega parlamenta je novembra odobril 60-odstotni davek na presežne dobičke tako za energetska podjetja kot tudi za banke. Tako naj bi letos zbrali 3,4 milijarde dolarjev, ki jih bodo porabili za financiranje pomoči ljudem in podjetjem, ki so jih prizadele visoke cene elektrike in plina.
Madžarska vlada je davek na presežne dobičke sprva uvedla za ključne sektorje gospodarstva, pozneje pa je v odloku, objavljenem junija, navedla, da lahko banke zmanjšajo plačila davkov na presežne dobičke za leto 2024 do 50 odstotkov, če povečajo nakupe madžarskih državnih obveznic.
Tudi litovski parlament je maja odobril nepričakovani davek na obrestne prihodke bank za leti 2023 in 2024 po hitrem dvigu obrestnih mer ECB. Ocenjujejo, da bodo na podlagi 60-odstotnega davka na tisti del obrestnih prihodkov, ki za 50 odstotkov presega povprečje prejšnjih štirih let, zbrali 410 milijonov evrov. Uporabili jih bodo za krepitev vojske.
Prav tako namerava Španija do leta 2024 zbrati tri milijarde evrov z davkom na presežne dobičke bank, ki ga je vlada odobrila lani.
Na drugi strani morajo britanske banke do konca avgusta regulatorju utemeljiti, zakaj so njihove depozitne obrestne mere nizke, je poročal Reuters, sicer jim grozijo sankcije. Obrestne mere britanske centralne banke (BOE) so pri 5,25 odstotka na najvišjih vrednostih od leta 2008.
Britanske banke so tako kot drugod po Evropi hitro prenašale višje obrestne mere na hipotekarne kredite, hkrati pa niso dvignile obrestnih mer pri varčevalnih produktih. Britanski nadzornik za finančno ravnanje (FCA) je ugotovil, da je devet največjih ponudnikov bančnega varčevanja od januarja v povprečju preneslo le 28 odstotkov dvigov obrestnih mer BoE na depozite.
Francija in Nemčija o tem ne razmišljata
Francoski predsednik Emmanuel Macron je marca dejal, da bi morala podjetja z več kot pet tisoč zaposlenimi del "izjemno visokih" dobičkov deliti z zaposlenimi, namesto da odkupujejo delnice. Ne glede na to pa sta skupaj s finančnim ministrom Brunom Le Mairom izključila možnost davka na presežne prihodke. Deloma tudi zato, ker za francoske banke velja zakon, ki omejuje rast posojilnih obrestnih mer po četrtletjih.
Tudi pri nekaterih največjih nemških bankah so se čisti obrestni prihodki povečali od 50 do 70 odstotkov glede na nizke ravni v obdobju pandemije, vendar davek na presežne prihodke ni tema za razpravo podjetništvu naklonjenega finančnega ministra Christiana Lindnerja. Možnost za zvišanje davkov je prav tako izključena v skladu z dogovorom koalicije.
Dopolnjeno z izjavo ministra Klemna Boštjančiča in premierja Goloba.
.webp){kind=icon}
