Potrošniška posojila gredo za med, čiste obresti bank tretjino višje

Časi debelih krav se za banke v Sloveniji v prvem četrtletju nadaljujejo, čeprav finančni trgi odštevajo dneve do prvega reza obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Ob rekordno visokih obrestnih merah so namreč banke v prvem četrtletju ustvarile 277,2 milijona evrov dobička pred davki, kar je 82 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kaj se je dogajalo v bančni industriji v prvih treh mesecih leta?

Čisti dobiček se je v prvem četrtletju povečal za 88 odstotkov, na 241 milijonov evrov, je Banka Slovenije objavila v mesečni publikaciji. Čeprav je medletna rast kljub temu ogromna,  so banke v prvih dveh mesecih leta ustvarile 138,6 milijona evrov ali 2,6-krat več kot v enakem obdobju lani.

V ugodnem monetarnem okolju bi stavili, da se je čisti dobiček povišal predvsem s čistimi obrestmi, a je bila medletna rast višja pri neobrestnih prihodkih. Čiste obresti so bile s 404,6 milijona evrov v prvih treh mesecih namreč za slabo tretjino večje kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se neobrestni prihodki medletno okrepili za 96 odstotkov, na 147,1 milijona evrov.

Dosežene čiste obresti zdaj postavimo v kontekst monetarnega okolja: v lanskem prvem četrtletju so ključne obrestne mere ECB povprečno dosegle tri odstotke, medtem ko so letos pri 4,5 odstotka.

Nadaljuje se dvomestna rast potrošniških posojil

Skupna vrednost posojil nebančnemu sektorju je konec marca dosegla dobrih 27 milijard evrov, kar je medletno za 1,1 odstotka več. Februarja je bila rast 0,5-odstotna, potem ko se je skupna vrednost posojil lani od avgusta dalje iz meseca v mesec zmanjševala. Marca je bila rast zelo izrazita, saj se je obseg posojil povečal za 101 milijon evrov, skupno v tem letu pa za 109,6 milijona evrov.

Vrednost se še naprej krepi zaradi povpraševanja gospodinjstev. Skupno je obseg posojil dosegel 12,7 milijarde evrov, kar je glede na enako obdobje lani 4,2-odstotna rast. Ob zatišju na nepremičninskem trgu se nadaljuje dvomestna medletna rast obsega potrošniških posojil.

V prvem četrtletju se je povečal za 108,2 milijona evrov, samo marca za 44,5 milijona evrov, kar je medletno 14,4 odstotka več. Z dvomestno rastjo se obseg potrošniških posojil krepi od novembra lani, a vsak mesec močneje. Banka Slovenije je namreč znižala mejo kreditne sposobnosti za zadolževanje gospodinjstev.

Na drugi strani medletna rast stanovanjskih posojil ostaja v območju okoli odstotka od lanskega avgusta. Skupna vrednost stanovanjskih posojil je bila ob koncu marca z 8,18 milijarde evrov medletno višja za odstotek. Letos se je v treh mesecih vrednost teh posojil povečala za 30,3 milijona evrov, od tega marca za 19,4 milijona evrov.

Rasti potrošniških posojil tako ne ustavijo niti vse višje obrestne mere. Marca so bile spremenljive obrestne mere po podatkih Banke Slovenije povprečno pri sedmih odstotkih, februarja pa s 6,3 odstotka nekoliko nižje. S tem sicer ostajajo pod povprečjem bank v EU, kjer so bile marca obrestne mere 8,2-odstotne. Fiksne obrestne mere pri nas ostajajo okoli 6,6 odstotka.

Drugače pa je pri stanovanjskih posojilih, kjer so se povprečne spremenljive obrestne mere bank v Sloveniji letos znižale na okoli 5,3 odstotka. Ob koncu lanskega leta so bile najvišje, ko so dosegle 5,8 odstotka. S tem ostajajo višje kot v EU, kjer banke povprečno ponujajo spremenljive obrestne mere za stanovanjska posojila pod petimi odstotki.

Marca pa so se znova povečala posojila podjetjem, čeprav je bila vrednost v prvem četrtletju medletno manjša za 3,4 odstotka. Potem ko se je vrednost posojil v prvih dveh mesecih zmanjšala za 26,7 milijona evrov, se je samo v marcu povečala za 32,1 milijona evrov.

Ritem rasti vlog gospodinjstev na bankah se ne upočasnjuje

Vrednost denarnih vlog nebančnega sektorja do konca marca dosegla 40,44 milijarde evrov, kar je 3,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, a vloge od rekordne decembrske vrednosti upadajo. Samo marca so se zmanjšale za 20,1 milijona evrov, v treh mesecih skupaj pa za 614,5 milijona evrov.

Občutno se letos zmanjšuje predvsem vrednost vlog podjetij, ki so od decembra lani upadle za 453,3 milijona evrov. Kljub temu njihova skupna vrednost z 10,5 milijarde evrov ostaja 11,4 odstotka višja kot v prvem lanskem četrtletju.

Čeprav so bančne vloge gospodinjstev februarja na mesečni ravni upadle za 194 milijonov evrov, pa so se marca znova okrepile, in sicer za 109,5 milijona evrov. Skupna vrednost depozitov gospodinjstev je bila konec marca s 26,44 milijarde evrov medletno večja za 2,3 odstotka.

Obrestne mere za vezane vloge ostajajo občutno pod evropskim povprečjem

Kljub še vedno povišani inflaciji tako slovenski varčevalci očitno aktivno ne iščejo drugih naložbenih priložnosti. Obresti na vpogledne vloge ostajajo z 0,13 odstotka zanemarljivo majhne, medtem ko banke v EU ponujajo povprečno 0,37-odstotne obresti na vpogledne vloge.

Marca so se na bankah pri nas nekoliko povišale obresti na kratkoročno vezane nove vloge, saj so se gibale pri 1,38 odstotka. S tem ostajajo precej nižje kot pri evropskih konkurentih, pri katerih so marca povprečno dosegale 3,25 odstotka.

Obresti na dolgoročno vezane nove vloge pa ostajajo letos na ravni 2,5 odstotka in ob napovedih o znižanju obrestnih mer ECB ne gre pričakovati kakšnega povišanja. A banke v EU za dolgoročne depozite  še vedno ponujajo v povprečju več kot tri odstotke obresti.

Razmerje med posojili in vlogami gospodinjstev ter nefinančnih družb letos ostaja nad 60 odstotki. Marca je bila pri 61,4 odstotka, lani pa pri 60,1 odstotka. Postopoma se izboljšuje ročnostna struktura vlog, saj se je februarja obseg vezanih vlog (20,9 odstotka vseh vlog domačih nebančnih sektorjev) okrepil za približno tretjino.