.webp){kind=icon}
Vlagatelji ne bi smeli računati na to, da se bo niz dvigov obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) končal julija, kot trenutno napoveduje večina ekonomistov, poudarja član Sveta ECB Martins Kazaks. "Mislim, da to še ni tako jasno," je za Bloomberg povedal Latvijec. "Pred nami je še kar nekaj dela in za ukrotitev inflacije bodo potrebna nadaljnja zvišanja obrestnih mer."
Če pogledamo dlje v prihodnost, je špekulacije, da se bodo stroški izposojanja znižali spomladi prihodnje leto, označil za "precej prezgodnje". Gre sicer za najjasnejše komentarje o prihodnji denarni politiki, odkar je ECB prejšnji teden upočasnila tempo zviševanja obrestnih mer. Večina članov 26-članskega Sveta ECB je ponovila stališče predsednice Christine Lagarde, da je treba opraviti še veliko dela.
Analitiki, ki jih je anketirala agencija Bloomberg, pričakujejo še dve povišanji obrestnih mer za četrt odstotne točke, s čimer bi se julija depozitna obrestna mera povzpela na najvišjo raven pri 3,75 odstotka. Potem ko se je centralnim bankirjem najljubši kazalnik inflacije aprila prvič v desetih mesecih znižal, vlagatelji pričakujejo, da bodo obrestne mere povišane vsaj še enkrat.
Preberi še
Vasle pričakuje, da države z ukrepi ne bodo spodbujale inflacije
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle opozarja na učinke ukrepov za zaščito gospodarstva.
05.05.2023
Evro zdrsnil, nižji donos na nemške obveznice po odločitvi ECB
Zahtevan donos na dveletne nemške državne obveznice, ki so med najobčutljivejšimi na spremembe denarne politike, se je znižal za devet bazičnih točk.
04.05.2023
ECB obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk, a najbrž še ni končala
Analitiki Bloomberg Adria pravilno napovedali dvig za 25 bazičnih točk.
04.05.2023
Šef slovaške centralne banke Peter Kazimir je medtem v izjavi poudaril, da bitka proti inflaciji "še zdaleč ni dobljena in da je pred ECB še veliko dela". Predsednik Bundesbank Joachim Nagel pa je ocenil, da se morajo obrestne mere še naprej zviševati.
Po mnenju Kazaksa strategija, ki je potrebna, da se rast cen s sedmih odstotkov vrne na ciljno raven dveh odstotkov, poteka na dveh ravneh. "Prva je zvišanje stopenj, pri čemer seveda ne vemo, kje je končna stopnja," je dejal. "Druga stvar pa je, da te obrestne mere ostanejo na povišani in dovolj restriktivni ravni." To bi izključevalo kakršno koli skorajšnje znižanje stroškov izposojanja, ko bo dosežena tako imenovana končna obrestna mera. ECB za letos ne napoveduje recesije v območju evra, kar bi lahko zahtevalo ohlapnejše politike.
Ker se gospodarstvo zaradi ruske vojne v Ukrajini in posledičnega inflacijskega šoka drži bolje, kot je bilo pričakovano, Kazaks pravi, da je tveganje pretiranega zaostrovanja še vedno manjše kot nevarnost, da bi storili premalo.
"Trajno visoka inflacija je za družbo večji problem kot relativno kratka in majhna recesija," je dejal. "Če inflacije ne bi uspeli zajeziti, bi bil to neuspeh, saj bi moral biti odziv politike v drugem koraku veliko strožji."
Eden od dejavnikov, ki bi po mnenju nekaterih analitikov lahko v prihodnjih mesecih ECB odvrnil od začrtane smeri, je zniževanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke, če bi se ameriško gospodarstvo znašlo v recesiji. Kazaks pa je dejal, da je glede na okoliščine mogoče zvišati stroške zadolževanja ali narediti premor, tudi če se bodo Združene države Amerike (ZDA) usmerile v nasprotno smer.
"Gonilne sile inflacije v ZDA in območju evra so bile nekoliko drugačne, kar lahko v danem trenutku zahteva tudi drugačne politične odločitve," je dejal. "Zato tega ne bi izključil, vendar je to še vedno špekulacija."
