ECB obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk, a najbrž še ni končala

Pozornost gospodarstev in finančnega sveta se je danes premaknila z ameriškega Feda v Frankfurt, kjer je zasedal Svet Evropske centralne banke (ECB). Trgi so pričakovali sedmo višanje ključnih obrestnih mer in niso se zmotili. ECB je sklenila ključne obrestne mere zvišati za 25 bazičnih točk. Tokratni dvig je bil sicer polovico manjši od prejšnjega. "Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki," je ob objavi odločitve dejala predsednica ECB Christine Lagarde.

Svet guvernerjev je prepričan, da bodo prihodnje odločitve zagotovile, da bodo obrestne mere znižane na raven, ki bo dovolj restriktivna, da se bo inflacija pravočasno vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj, in da bodo na tej ravni ostale tako dolgo, kot bo potrebno.

Ključna obrestna mera je naše glavno orodje, zmanjševali pa bomo program odkupa državnih obveznic, kot je že bilo napovedano, je dejala prva dama ECB. Zasebna potrošnja bo po napovedih ostala šibka, gospodarsko razpoloženje se je izboljšalo, a ostaja slabše kot pred invazijo na Ukrajino. Zaposlenost se izboljšuje, a je povprečno število opravljenih ur nižje kot pred epidemijo. K inflacijskim pričakovanjem pripomorejo številne zahteve po višjih plačah.

"Svet ECB bo pri določanju ustrezne ravni in trajanja omejevanja še naprej uporabljal pristop, ki bo odvisen od podatkov. Odločitve Sveta ECB o obrestnih merah bodo še naprej temeljile zlasti na njegovi oceni inflacijskih obetov glede na prihajajoče ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in moč transmisije denarne politike," so zapisali v ECB.

Odločitev o zvišanju ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk je bila skoraj soglasna, je zagotovila Lagarde. Večkrat je ponovila, da je obvladovanje inflacije z zviševanjem ključne mere "potovanje, ki še ni končano". Medtem ko so nekateri guvernerji predlagali tudi višji dvig ključnih obrestnih mer, za pol odstotne točke, pa nihče ni predlagal, da se obrestne mere ne bi zvišale.

Kako naprej?

Glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez pričakuje, da bo ECB na naslednjem zasedanju dvignila obrestne mere za dodatnih 25 bazičnih točk in po tem letos sprememb obrestnih mer ne bo več. Fokus se bo preusmeril na kvantitativno zaostrovanje, to je zmanjševanje obvezniškega portfelja ECB. To bo pomembno, ker je presežna likvidnost v evroobmočju še vedno zelo visoka in predstavlja osnovo odhodkov za obresti centralnih bank. Bo pa kvantitativno zaostrovanje s seboj prineslo tudi nekatera druga tveganja – zahtevana donosnost na italijanske obveznice bi se znova zvišala in dodatno ogrozila dolgoročno stabilnost italijanskega javnega dolga. Takšna kombinacija dejavnikov bi pomenila večjo nestabilnost na kapitalskih trgih.

"Po naših pričakovanjih se bo šestmesečni euribor v naslednjih tednih ustalil okoli 3,75 odstotka in na tej ravni ostal vsaj do konca letošnjega leta. Čeprav bo ECB zaradi izkaza poslovnega izida nameravala znižati obrestne mere, vidim prvo možnost znižanja obrestnih mer v prvi polovici leta 2024. To bo pogojeno z močnejšim znižanjem osnovne inflacije v evrskem območju, ki ga pričakujem šele po letošnjem poletju," je ocenil. Rast plač naj bi se v razmerah nižje inflacije upočasnila in podprla tudi monetarno sproščanje prihodnje leto. Vse to pa bo zahtevalo, da se gospodarska aktivnost evrskega območja in s tem tudi rast dobičkov podjetij močno upočasnita, je dodal Knez.

Analitiki Bloomberg Adria pričakovali dvig za 25 bazičnih točk

Analitiki Bloomberg Adria so pričakovali dvig za 25 bazičnih točk. ''Kapitalski trgi so ta dvig obrestnih mer vključili v svoja pričakovanja, zato bi vsaka drugačna odločitev trge presenetila. Po lanskem juniju je osnovna inflacija v evroobmočju zabeležila prvo znižanje glede na prejšnji mesec, kar je minimalen, a pozitiven premik za trge. Glede na zadnjo anketo ECB med bankami, povezano s kreditiranjem, prihaja do zaostrovanja kreditnih pogojev za podjetja, kar je dober znak, da bo ECB v prihodnjem obdobju po naših pričakovanjih obrestne mere dvignila samo še enkrat za 25 bazičnih točk.''

''Bančni sektor v evroobmočju je stabilen in ustrezno kapitaliziran. Ne pričakujemo težav, kot jih imajo regionalne banke v Združenih državah Amerike (ZDA). Verjamemo, da bo nadaljnja usmeritev denarne politike ECB odvisna od trenutnih podatkov o trgu dela, inflacije in posojilnih pogojih, ki jih bomo podrobno spremljali, tako kot je včeraj sporočil ameriški Fed.''

Člani Sveta ECB so v preteklih tednih namigovali, da se ECB z dvigi bliža vrhu. Oblikovalci politike ECB bi morali biti previdni in se izogibati velikim ali majhnim premikom pri naslednjih odločitvah o obrestnih merah, je povedal grški guverner in član sveta Janis Sturnaras. "Smo blizu vrha – nisem rekel, da smo ga že dosegli, vendar se mu približujemo,'' je dejal.

Nizozemski guverner Klaas Knot je v agresivnejšem tonu povedal, da je za premor prezgodaj. "Prezgodaj je govoriti o premoru," je pojasnil v intervjuju za Irish Times. "Za premor bi morali videti res prepričljiv preobrat v dinamiki inflacije." Inflacija v območju z evrom je marca znašala 6,9 odstotka, kar je manj kot mesec pred tem, ko je bila pri 8,5 odstotka. Jedrna inflacija ostaja visoka pri 5,7 odstotka.

Bloomberg

Knota ob slovenskem guvernerju Boštjanu Vasletu in avstrijskem guvernerju Robertu Holzmannu uvrščajo med največje jastrebe Sveta ECB. Sturnaras pa na drugi strani velja za enega najbolj "golobičje" usmerjenih odločevalcev v ECB, kar pomeni, da je naklonjen zaustavitvi zviševanja ključnih obrestnih mer.

Delnice v Evropi so danes upadle na najnižjo raven v mesecu, medtem ko vlagatelji čakajo na odločitev ECB. Indeks Stoxx 600, ki vključuje 600 največjih evropskih družb, je v današnjem jutranjem trgovanju zdrsnil na najnižjo raven v zadnjem mesecu dni. V vmesnem času si je opomogel in se trenutno giblje 0,4 odstotka pod izhodiščem.

 

 

* Dopolnjeno s komentarjem analitika Kneza.