Guvernerji so se na včerajšnji seji sveta Evropske centralne banke (ECB) v luči nekoliko boljših gospodarskih razmer, v katerih še vedno vlada visoka inflacija, odločili za dvig ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Ali se bodo tudi na naslednji seji odločili za dvig ali premor, še ni jasno, a prve izjave kažejo, da se verjetno še ne bodo ustavili.
"Nadaljnji koraki bodo kot do sedaj odvisni od takratnih aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov," je po seji sporočil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. S prihodnjimi odločitvami bodo po njegovem zagotovili, da bo denarna politika dovolj restriktivna toliko časa, da se bo inflacija v doglednem času približala cilju. "Ob tem je pomembno, da so ukrepi fiskalne politike za zaščito gospodarstva pred visokimi cenami energentov začasni in ne prispevajo k inflacijskim pritiskom, ki bi terjali odločnejši odziv denarne politike," je bil jasen.
Inflacija je aprila v evrskem območja ostala povišana in je bila sedemodstotna. Glavna dejavnika inflacije sta bila visoka rast cen hrane in povišana, 5,6-odstotna osnovna inflacija. Glavna tveganja za višjo inflacijo ostajajo nadaljnji prenos preteklih stroškovnih pritiskov, morebitna pospešena rast plač in profitnih marž, ki bi presegala pričakovanja, ter vztrajno zviševanje inflacijskih pričakovanj, našteva Vasle.
Preberi še
Evro zdrsnil, nižji donos na nemške obveznice po odločitvi ECB
Zahtevan donos na dveletne nemške državne obveznice, ki so med najobčutljivejšimi na spremembe denarne politike, se je znižal za devet bazičnih točk.
04.05.2023
ECB obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk, a najbrž še ni končala
Analitiki Bloomberg Adria pravilno napovedali dvig za 25 bazičnih točk.
04.05.2023
Janis Sturnaras, ECB: Z obrestnimi merami se bližamo vrhu
Klass Knot meni, da bo ECB morda morala obrestne mere zvišati tudi na zasedanjih v juniju in juliju.
23.04.2023
Napetosti so se umirile
Negotovosti na finančnih trgih, povezane z bančnim sektorjem, so se v evrskem območju umirile. V ospredju so bili predvsem stabilni gospodarski obeti za evrsko območje in skrbi glede visoke inflacije. Posledično so pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike ECB ponovno začela naraščati, kar je vplivalo na zviševanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic v vseh državah evrskega območja, ki pa ostajajo pod nivoji z začetka marca, je še dodal.
Člani Sveta ECB so se včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje in že sedmo monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat za 25 bazičnih točk, kar je pol manj od prejšnjega dviga. A po besedah prve dame ECB Christine Lagarde gre sklepati, da bi v prihodnjih mesecih lahko sledili nadaljnji dvigi. Sklenili so še, da bodo z reinvestiranjem zapadlih glavnic vrednostnih papirjev v okviru programa APP predvidoma zaključili julija letos.
.webp){kind=icon}
