.webp){kind=icon}
Zakladne menice, vrednostni papirji, s katerimi se država zadolžuje na kratek rok, predstavljajo donosnejšo alternativo bančnim depozitom za fizične osebe, ki želijo višje donose za svoj denar.
Slovenija naslednji torek načrtuje prodajo zakladnih menic s trimesečno, šestmesečno in enoletno ročnostjo, je razvidno iz urnika, objavljenega na spletni strani ministrstva za finance. Z zadolževanjem z menicami država financira izvrševanje proračuna, kadar prihodki niso usklajeni s prihodki.
Zakladne menice so nematerializirani, serijski, imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo treh, šestih, 12 in 18 mesecev, pojasnjujejo na spletni strani ministrstva za finance. Izdajajo se v apoenih po tisoč evrov, nominalna vrednost posamezne razpisane emisije pa je odvisna od vsakokratne odločitve izdajatelja. Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah oziroma dražbah – naslednja bo v torek, 14. marca.
Preberi še
Hrvatom omogočen nakup državnega dolga, kako daleč smo pri nas?
Minimalni vložek bo znašal 500 evrov, obrestoval pa bi se najmanj po 3,25-odstotni obrestni meri.
22.02.2023
Najslabši januar glede vplačil v vzajemne sklade v zadnjih treh letih
Že ob koncu lanskega leta je bil viden trend upadanja novih sredstev.
22.02.2023
Nove platforme in produkti premalo za več vlaganja, ključna pismenost
Nove finančne platforme in produkti spodbujajo Slovence k večjemu vlaganju.
19.02.2023
Slovenci lahko že zdaj varčujejo v državnem dolgu, a takih je malo
Na finančnem ministrstvu se zavedajo, da je dostopnost do državnih obveznic za fizične osebe omejena.
26.01.2023
Zakladna menica je zelo varen vrednostni papir, saj za njegovo izplačilo jamči država, kar pomeni, da ne bi bila izplačana le v primeru bankrota države. V času visoke inflacije, na katero so se Evropska centralna banka (ECB) in druge centralne banke po svetu odzvale z dvigi obrestnih mer, so se povišale tudi obresti, ki jih morajo države plačati za zadolževanje.
Višina obresti se oblikuje na avkciji, v kateri zainteresirani vlagatelji državi ponudijo svoj denar.
Septembra lani je morala država prvič po letu 2015 obrestovati denar, izposojen prek zakladnih menic. Odtlej se je kuponska obrestna mera dvignila pri vsaki izdaji. Na februarski avkciji so tako trimesečne menice dosegle 2,73-odstotno obrestno mero, šestmesečne menice 2,8-odstotno, enoletne pa 3,06-odstotno letno obrestno mero, kažejo podatki, objavljeni na spletni strani ministrstva za finance.
Ker komercialne banke kljub dvigu obrestnih mer svojim strankam ponujajo zelo nizke obresti za depozite, inflacija pa najeda kupno moč denarja, so postale zakladne menice zanimive tudi za premožnejše posameznike, ki bi radi za svoj denar dobili nekaj obresti.
Višina obresti se torej oblikuje na avkciji, v kateri zainteresirani vlagatelji državi ponudijo svoj denar po določeni obrestni meri, država pa nato določi sprejeto obrestno mero in vlagatelje pozove k vplačilu. Posameznik mora imeti za to odprt trgovalni račun pri enem od primarnih vpisnikov zakladnih menic v Sloveniji; to so Jefferies iz Nemčije, Nova KBM, Nova Ljubljanska banka (NLB), SKB banka in Unicredit banka (ki storitev borznega posredovanja za fizične osebe ne ponuja več, omogočajo pa jih za finančne inštitucije), pri katerem mora imeti položen denar, in podati ponudbo. Obresti so obdavčene s 25-odstotno stopnjo, prihodki iz tega naslova pa se ne štejejo v dohodnino.
Dopolnjeno s pojasnilom Unicredit banke glede storitev borznega posredovanja za fizične osebe.
