Slovenci lahko že zdaj varčujejo v državnem dolgu, a takih je malo

Na finančnem ministrstvu se v okviru delovne skupine pripravlja strategija oziroma poseben varčevalni produkt, ki bi omogočal enostavnejši nakup državnega dolga, smo poročali. To je sicer mogoče že danes – tako na primarnem (ob izdaji) kot na sekundarnem trgu, poudarjajo na ministrstvu, a se hkrati zavedajo, da je dostopnost do državnih obveznic za fizične osebe omejena. Zakaj bi morala država pritegniti slovenske varčevalce in kako bi to vplivalo na banke?

Vse slovenske obveznice in zakladne menice so denominirane v evrih in imajo nominalni znesek tisoč evrov, kar pomeni, da je to najmanjši možen znesek za nakup. "Zakladne menice se izdajajo v javni ponudbi prek avkcij, na katerih neposredno sodelujejo banke (primarni vpisniki za zakladne menice), ki lahko v  svoje ponudbe vključijo povpraševanje drugih vlagateljev, tudi fizičnih oseb," pravijo na finančnem ministrstvu. Koledar avkcij zakladnih menic in seznam primarnih vpisnikov s kontaktnimi podatki sta objavljena na spletni strani Ministrstva za finance.

Nakup možen, vendar ...

Tudi izdaja državnih obveznic se izvrši prek bank organizatoric, ki jih izberejo za vsako izdajo, oziroma prek njihovih prodajnih mrež. "Kljub nizki vrednosti nominalnega zneska obveznic pa gre pri teh izdajah za visoke nominalne vrednosti izdaj – od milijarde evrov dalje," dodajajo na ministrstvu. V vsakokratnem povpraševanju je tako udeleženih več kot sto investitorjev iz Evropske unije (EU) in drugih jurisdikcij, če je to glede na način ponudbe dovoljeno. "Njihovi ponudbeni zneski so od 500 tisoč evrov navzgor, pretežno pa gre za večmilijonske zneske," pojasnjujejo na ministrstvu.

Nakup državnega dolga za fizične osebe je tako po njihovih besedah sicer formalno možen, vendar zaradi konkurenčnega načina zbiranja ponudb, velikosti transakcije in časovnih omejitev zbiranja ponudb tak način ni primeren za zbiranje ponudb fizičnih oseb. Zaradi manjših zneskov namreč niso konkurenčni ostalim vlagateljem.

"Glede na minimalni skupni znesek izdaje obveznic v višini milijarde evrov in potrebe financiranja je takšnih ponudb le nekaj na leto, kar prav tako ne ustreza vlaganjem fizičnih oseb," so jasni na ministrstvu. Lahko pa fizične osebe, ki želijo kupiti obveznice z nižjimi zneski, to storijo na sekundarnem trgu.

Kaj pa kupovanje prek borznega posrednika?

Kot smo že navedli, lahko fizične osebe kupijo državne obveznice in zakladne menice na sekundarnem trgu. Vse državne obveznice in zakladne menice so uvrščene na organizirani trg Ljubljanske borze, kjer prek borznih posrednikov lahko kupujejo tudi fizične osebe. "Zaradi zelo majhnega zanimanja za nakup obveznic s strani vlagateljev prek Ljubljanske borze tam obstaja zelo omejena ponudba," pravijo na ministrstvu.

Imetniki obveznic so namreč praviloma institucionalni vlagatelji, ki držijo velike pozicije slovenskih obveznic, za prodajo pa uporabljajo drugačne prodajne poti, denimo Bloomberg in druge elektronske trgovalne sisteme. Tako fizične kot pravne osebe lahko sicer nakup izvršijo prek bank in borznoposredniških družb, a pri tem nastanejo določeni stroški, postopek pa je zamuden. 

"Zavedamo se, da je zaradi relativno majhnega obsega izdanih državnih vrednostnih papirjev in omejenega števila primarnih izdaj pretežno dolgoročnih vlagateljev dostopnost do državnih vrednostnih papirjev za fizične osebe omejena," so jasni na finančnem ministrstvu.

Delno krive tudi negativne obrestne mere

Po njihovih besedah sicer Direktorat za zakladništvo že vrsto let preverja možnost izdaje obveznice za male vlagatelje na podlagi primerjalne prakse nekaterih drugih držav in preverjanja možnosti na domačem finančnem trgu s primarnimi vpisniki za državne obveznice in zakladne menice. "Pri organizaciji takšne ponudbe je vrsta omejitvenih dejavnikov tako na strani izdajatelja kot tudi na strani malih vlagateljev," pravijo na ministrstvu.

Najprej navajajo, da banke za promocijo in distribucijo takšnega instrumenta niso izkazale zanimanja zaradi stroškovnega vidika glede na pričakovano povpraševanje. "Ne glede na distribucijski način takšnega dolžniškega vrednostnega papirja nakup in vodenje stanj takšnih naložb prinašata vlagateljem transakcijske stroške (stroški vodenja trgovalnih računov vrednostnih papirjev)," pravijo na ministrstvu.

Poleg tega takšna naložba predstavlja tržno tveganje glede na gibanje tržnih cen v primeru prodaje pred zapadlostjo obveznic, kar zahteva določeno raven poznavanja finančnih instrumentov in predpisov, ki za najširši krog po mnenju ministrstva ni enako obvladljivo. 

"V preteklem obdobju nizkih, tudi negativnih obrestnih mer je bila donosnost državnih obveznic in zakladnih menic za fizične osebe ob dodatnih stroških in tržnih tveganjih nezanimiva," poudarjajo na ministrstvu. Naložbene potrebe, povpraševanje za nakup in odločitve za prodajo fizičnih oseb se razumljivo bistveno razlikujejo od upravljanja naložb institucionalnih investitorjev. 

Šimnic: ECB ne bo več odkupovala, države potrebujejo nov vir

Zakaj države sploh razmišljajo o tem, da bi omogočile tovrstno varčevanje za gospodinjstva, pojasnjuje Matej Šimnic, analitik pri Capital Genetics. "Razmišljanje držav, vključno s Slovenijo, v tej smeri je v trenutnem okolju skoraj nujno, saj bo Evropska centralna banka (ECB) počasi zaključevala programe odkupov, zato bodo države potrebovale nov, stabilen vir denarja za državni dolg," je jasen sogovornik.

Po njegovem mnenju bi se povpraševanje v določeni meri lahko pojavilo, odprto pa ostaja vprašanje, kako bi se bančni depoziti porazdelili. "25 milijard depozitov gospodinjstev namreč predstavlja polovico bilančne vsote slovenskega bančnega sistema, večja selitev depozitov v obveznice držav pa bo zagotovo spodbudila banke k višanju obrestnih mer," napoveduje Šimnic. Zakaj slovenske banke za razliko od tujih še ne spodbujajo varčevalcev k vezavi sredstev, smo že pojasnjevali.

Depoziti so za večino Slovencev sicer najbolj naraven instrument varčevanja, po besedah Šimnica pa gre tukaj še za neenako davčno obravnavo obresti in dodatne stroške, vezane na trgovalni račun. "Tako obveznice večinoma že z vidika ekonomike težko konkurirajo vezanemu depozitu," pravi Šimnic. V prvi fazi bi tako država morala davčno obravnavo trgovalnih računov vsaj izenačiti z depoziti.

Poleg tega obveznice zahtevajo tudi precej več finančnega znanja in načrtovanja prihodnje porabe. "Medtem ko prekinitev depozitnega varčevanja ne predstavlja večjega stroška, pri obveznicah prodaja pred dospetjem lahko pomeni precej manjši iztržek," opozarja Šimnic. Težave so tudi pri reinvestiranju denarja, ki ga varčevalec dobi s kuponi in zapadlimi obveznicami, saj jih ne more vlagati v manjšem znesku od tisoč evrov. "Nujno pa ne smemo zanemariti niti tveganja. Čeprav državne obveznice veljajo za varne, zanje ne dobimo jamstva – tako kot pri depozitu do sto tisoč evrov," še dodaja Šimnic.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar