Euribor z nežnejšimi upadi, najvišji ostaja 3-mesečni

Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) vse bolj poudarjajo, da se inflacija na starem kontinentu umirja. Podatki kažejo, da se cene življenjskih potrebščin v evrskem območju nižajo, kar ni mogoče reči za ZDA. Politiki in ekonomisti se strinjajo, da se evropsko in ameriško gospodarstvi med seboj precej razlikujeta. ECB je pripravljena stopiti iz sence ameriške centralne banke (Fed) in ključne obrestne mere znižati prva. Prva dama ECB Christine Lagarde je v začetku meseca povedala, da niso odvisni od Fed-a.

Svoje je pristavil še slovenski guverner Boštjan Vasle, ki je povedal, da je stanje v ZDA drugačno kot v območju evra. ''Logično je, da lahko je tudi odziv denarne politike drugačen.'' V isti sapi pa je dodal, da ima razhajanje v politiki na obeh straneh Atlantika svoje meje. Kako se na dogajanje na trgu in na namige bankirjev ECB odziva euribor – obrestna mera, po kateri si denar med seboj posojajo evropske banke in igra ključno vlogo pri višini obrestnih mer posojil?

Kaj počnejo euriborji?

Z rastjo ali upadanjem euriborja se dražijo ali cenijo posojila oziroma mesečni obroki. Če sklepate novo posojilo, bo imel euribor vpliv tako na tista s fiksno kot variabilno obrestno mero. Če pa ste posojilo najeli že pred leti, lahko euribor življenje greni le tistim s posojili z variabilnimi obrestnimi merami. Kater tip posojila je trenutno bolj smiseln, smo pisali v članku. V Sloveniji večina bank pri posojilih z variabilno obrestno mero uporablja 6-mesečni euribor.

Euriborji so se po novem letu krepko zbližali. Šestmesečni euribor je v času pisanja članka bil pri 3,844 odstotka. Najvišji trenutno ostaja 3-mesečni euribor, ki ga pri posojilih uporabljata SKB in Unicredit. V četrtek je bil pri 3,882 odstotka. Enomesečni euribor se je aprila znižal na 3,815 odstotka. Najnižji ostaja 12-mesečni euribor. Ta je od januarja, ko je upadel na 3,5 odstotka, zrasel na 3,75 odstotka, trenutno pa se giblje pri 3,718 odstotka. Euribor različnih ročnosti že vključuje pričakovanja glede prihodnjega gibanja obrestnih mer.

Dvanajstmesečni euribor se od drugih razlikuje po tem, da je njegovo gibanje bolj predvidljivo. Na dvige in nižanja obrestnih mer se odziva počasneje, vendar prvi. 12-mesečni euribor je januarja močno upadel zaradi pričakovanj nižjih obrestnih mer v naslednjih šestih do 12 mesecih. Ta so se nato malce zvišala.

Kaj pričakujejo analitiki?

Analitiki Bloomberga napovedujejo gibanje 3-mesečnega euriborja, ki je trenutno najvišji pri 3,882 odstotka. Mediana napovedi kaže, da se bo v drugem trimesečju znižal na 3,65 odstotka. Napovedi nekaterih analitikov kažejo, da so glede junijskega nižanja ECB skoraj enotni, ocene pa se nato začnejo razhajati. To pomeni, da glede nadaljnjih rezov niso enotni. V tretjem trimesečju naj bi se 3-mesečni euribor znižal na 3,4 odstotka, konec leta pa naj bi zaključil pri 3,13 odstotka.

Z upadanjem naj bi nadaljeval tudi v letu 2025. V tretjem trimesečju bi lahko zdrsnil pod 2,5 odstotka, ob koncu leta pa pod 2,3 odstotka. Poudariti pa je na tej točki treba, da napovedi postajajo vse manj zanesljive, saj jih opravi manj analitikov.

Povprečne variabilne obrestne mere vidneje upadle

Februarski podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da obrestne mere upadajo. Znižale so se tako pri novih potrošniških kot tudi stanovanjskih posojilih. Pričakovano ser se v zadnjih mesecih vidneje znižale spremenljive obrestne mere. Povprečna variabilna obrestna mera za nova stanovanjska posojila je februarja upadla na 5,22 odstotka. V zadnjih dveh mesecih je upadla za več kot polovico odstotne točke. Še vedno ostaja približno 0,4 odstotne točke višje od povprečja v evrskem območju.

Najbolj vidno je povprečna spremenljiva obrestna mera upadla pri potrošniških posojilih. Februarja se je znižala na 6,27 odstotka, kar je približno 0,6 odstotne točke nižje kot v januarju. V primerjavi z evrskim območjem je povprečje v Sloveniji nižje za skoraj 1,5 odstotne točke.

Pri fiksnih obrestnih merah so bili premiki manjši. Kljub temu se je znižala povprečna fiksna obrestna mera pri novih stanovanjskih in potrošniških posojilih. Pri potrošniških posojilih se je povprečna fiksna obrestna mera spustila na 6,7 odstotka (januarja 6,8 odstotka) ter je okoli 1,25 odstotne točke nižja od povprečja v evrskem območju. Povprečna fiksna obrestna mera za nova stanovanjska posojila je februarja najmanj izrazito upadla – s 3,89 na 3,84 odstotka.

Kolikokrat bo letos ECB znižal obrestne mere?

Večina ekonomistov, ki jih je anketiral Reuters, je pred dnevi ocenila, da bo ECB junija znižal ključne obrestne mere. Kar 91 od 97 jih je odgovorilo, da bo ECB obrestne mere na mejne depozite znižala s štirih na 3,75 odstotka. To je približno tri mesece pred pričakovanim prvim nižanjem Feda. Če je glede junijskega znižanja prepričana večina, so veliko bolj neenotni glede vprašanja, kolikokrat bo ključne obrestne mere znižala do konca leta. Mnogi menijo, da bosta po juniju sledili še dve znižanji.

Dobra polovica vprašanih ekonomistov (52 od 97) je povedala, da bo ECB po juniju še dvakrat znižala obrestne mere. Sedem jih je v 2024 pričakovalo znižanje za 50 bazičnih točk, 38 ekonomistov pa za 100 bazičnih točk ali več. ECB se bo do konca leta srečala še na petih monetarnih srečanjih. Po junijskem še julija, septembra, oktobra in decembra.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar