Najslabši januar glede vplačil v vzajemne sklade v zadnjih treh letih

Januar je tradicionalno dober mesec, ko govorimo o vplačilih v vzajemne sklade, saj vlagatelji verjetno na krilih novoletnih zaobljub varčujejo več kot v ostalih mesecih. Prvi letošnji mesec je bilo tako v vzajemne sklade, ki jih upravljajo družbe za upravljanje, neto vplačanih za 21 milijonov evrov sredstev. Glede na pretekle tri januarje, torej leta 2022, 2021 in 2020, je to sicer najskromnejši priliv novih sredstev, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). 

Že ob koncu lanskega leta je bil viden trend upadanja novih sredstev, saj so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) v vzajemne sklade decembra znašala 14,4 milijona evrov, kar je najmanj za zadnji mesec leta v zadnjih treh letih. Če je bilo v oktobru še vedno za več kot 16 milijonov evrov neto vplačil v vzajemne sklade, jih je bilo v novembru dobrih šest milijonov manj. Manj neto vplačil kot novembra je bilo le še v juniju in marcu (okrog pet milijonov).

V lanskem letu je bilo tako v slovenske vzajemne sklade vplačanih za 207,78 milijona evrov neto vplačil, kar je več kot polovica manj kot v letu 2021, ko je bilo vplačil za 460 milijonov evrov. 

Delniški skladi ostajajo prva izbira

Med slovenskimi varčevalci so najbolj priljubljeni delniški vzajemni skladi. Januarja so neto vplačila znašala 23,4 milijona evrov, kar je 40 odstotkov več kot lanskega januarja.

Pri mešanih skladih je bilo po novembrskem in oktobrskem odlivu sredstev decembra za 2,1 milijona evrov pozitivnih neto vplačil. Januarja so bila ta komaj pozitivna, saj je razlika med prilivi in odlivi znašala 76 tisoč evrov. Medtem so bila lani ravno v januarju zabeležena najvišja neto vplačila v mešane sklade v celotnem letu, saj je bilo vplačil za 16 milijonov evrov.

V zadnjem trimesečju lanskega leta so se okrepila tudi neto vplačila v obvezniške sklade. Decembra je bilo teh za 3,1 milijona evrov, januarja pa le še za 387 tisoč evrov. Oktobra lani je bilo denimo v obvezniške sklade vplačanih za 6,2 milijona evrov sredstev, kar je največ v zadnjih dveh letih.

Družbe za upravljanje napovedale nadpovprečna vplačila za drugo polovico leta

"Opaziti je že prve znake napovedi stabilizacije obrestnih mer na trgih," so ob začetku leta dejali v Generali Investments. Zaradi geopolitičnega konflikta v Ukrajini je lahko do spomladi še nekaj negativnega sentimenta. "Večina vlagateljev v vzajemne sklade potrebuje za vplačilo nekaj 'časovne' potrditve, da se je trg res stabiliziral, zato v drugi polovici leta 2023 ponovno pričakujemo nadpovprečna vplačila v vzajemne sklade," pravijo v družbi.

Tudi pri Triglav Skladih po izjemno zahtevnem letu 2022 letos pričakujejo pozitivne rezultate tako na delniških in mešanih kot tudi na obvezniških vzajemnih skladih. "Pričakujemo umirjanje razmer in upamo, da bodo vlagatelji tudi zaradi inflacijskih pritiskov preudarneje razmišljali o naložbenih alternativah," so napovedali na Triglav Skladih.

V NLB Skladih pričakovanja za letošnje leto ostajajo blizu realiziranih vplačil iz leta 2022. "Vrednotenja delnic in obveznic so se precej znižala. Če bodo vlagatelji to prepoznali kot nakupno priložnost, lahko računamo tudi na višja vplačila," so dejali januarja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar