Nova izdaja menic: Znova se pričakuje večje povpraševanje od ponudbe

Danes bo ministrstvo za finance zbiralo ponudbe za vplačilo in vpis trimesečnih, šestmesečnih in osemnajstmesečnih zakladnih menic. S takšnim zadolževanjem država financira proračun, kadar prihodki niso usklajeni z odhodki. "Glede na pretekle izdaje pričakujemo tudi tokrat dva- do trikratni prevpis glede na celotno ponujeno količino, ki na tokratni avkciji znaša 130 milijonov evrov skupaj za tri ročnosti," je dejal Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja na Novi KBM.

Vplačilo naročil, sprejetih  na avkciji, bo v četrtek, 12. oktobra. Obveznosti iz trimesečnih zakladnih menic (TZ211) bodo dospele 28. decembra 2023, iz šestmesečnih (SZ140) 11. aprila 2024 in iz 18-mesečnih  (OZ19) 10. aprila 2025. Zakladne menice so nematerializirani serijski imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo treh, šestih, 12 in 18 mesecev, pojasnjujejo na spletni strani ministrstva za finance.

Zakladne menice se izdajajo v apoenih po tisoč evrov, nominalna vrednost posamezne razpisane izdaje pa je odvisna od vsakokratne odločitve izdajatelja. Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah oziroma dražbah. Zakladne menice in obveznice so posojila, ki jih daje država, in zato veljajo za najmanj tvegana med naložbami.

Pričakuje se višja obrestna mera

Kot pojasnjuje Makovec, se glede na gibanje kratkoročnih tržnih donosnosti primerljivih držav in depozitno obrestno mero ECB pričakuje višje obrestne mere glede na preteklo avkcijo v septembru. "Poudarili bi tudi, da vlagatelji, ki niso uspešni na primarni avkciji, lahko menice starejših izdaj, a podobnih ročnosti, kupijo na Ljubljanski borzi," dodaja Makovec.

Rezultati današnje avkcije so: 3,30-odstotna donosnost za 3-mesečne menice, 3,50-odstotna donosnost za 6-mesečne menice in 3,54odstotna donosnost za 18-mesečne menice, je po končani avkciji sporočil Rok Makovec.

Spodaj današnja ponudba menic in obveznic na Ljubljanski borzi z zapadlostmi in obrestnimi merami.

 

 

Z rastjo ključnih obrestnih mer se ne dražijo le posojila gospodinjstvom in podjetjem, dražje se zadolžujejo tudi države. V času nizkih ali celo negativnih obrestnih mer so se lahko države na finančnih trgih brez težav zadolževale z nizkimi stroški. Zdaj pa so se obresti na državni dolg držav Evropske unije povečale in že presegle tri odstotke.

Slovenija je na februarski avkciji za trimesečne menice sprejela 2,73-odstotno obrestno mero, za šestmesečne menice 2,8-odstotno, za enoletne pa 3,06-odstotno obrestno mero. Na zadnji avkciji septembra je denimo država sprejela ponudbe v višini 3,15 odstotka za tri mesece, 3,5 odstotka za šest mesecev in 3,69 odstotka za dvanajst mesecev.

Kako se giblje dolg Slovenije

Kot kažejo podatki ministrstva za finance, je bil dolg države leta 2022 41.242 milijonov evrov oziroma 72,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Graf prikazuje gibanje dolga države, ki zajema dolg centralne ravni države, lokalne ravni države (občin) in skladov socialne varnosti (zdravstvene in pokojninske blagajne).

Odplačila dolga leta 2023 obsegajo 2.154,2 milijona evrov, od tega 1.484,1 milijona evrov glavnice in 670,1 milijona evrov obresti. Odplačila dolga v letu 2024 znašajo 3.016,7 milijonov evrov, v letu 2025 2.935,7 milijona evrov, v letu 2026 pa 3.093,3 milijona evrov. V letu 2027 bodo odplačila dolga 3.583,7 milijona evrov. Tabela predstavlja načrt odplačil dolga po letih za obdobje in je razdeljena na plačilo glavnice ter plačilo obresti.

 

 

Dopolnjeno z izjavo Roka Makovca iz Nove KBM in doseženimi obrestmi na današnji avkciji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar