Tudi ECB zvišala ključno obrestno mero in napovedala nove dvige

Evropska centralna banka (ECB) je danes po pričkovanjih zvišala ključno obrestno mero za 0,50 odstotne točke. S tem je osrednja obrestna mera v območju skupne valute najvišje po novembru 2008. "Svet guvernerjev ostaja na poti zviševanja obrestnih mer, da se inflacijo vrne na ciljna dva odstotka," so po zasedanju zapisali v ECB. Guvernerji pričakujejo, da bodo na naslednjem zasedanju v marcu ključno obrestno mero dvignili še za 50 bazičnih točk in nato ocenili, kakšna bo prihodnja denarna politika. 

Na ta način želijo sčasoma zmanjšati inflacijo in z zmanjšanim povpraševanjem tudi varovati pred tveganjem dviga inflacijskih pričakovanj. Svet guvernerjev je danes po napovedih sklenil tudi zmanjšati program odkupovanja državnih obveznic za 15 milijard na mesec z začetkom v marcu in do konca junija. ​

Predsednica ECB Christine Lagarde je v zadnjih tednih večkrat poudarila, da ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, čeprav se inflacija umirja. "Danes smo bili priča širokemu konsenzu, da se danes in marca obrestna mera zviša za 50 bazičnih točk," je pojasnila na novinarski konferenci. Dodala je, da bodo o prihodnjem dvigu morali odločati marca, saj danes ne more nihče z zagotovostjo vedeti, kakšni bodo takrat pogoji. 

Gospodarstvo okreva hitreje od pričakovanj

Območje evra je v lanskem zadnjem četrtletju beležilo le skromno rast v višini 0,1 odstotka, kar pomeni, da se je ta precej upočasnila in bo taka ostala še nekaj časa. Visoka inflacija in težji finančni pogoji so zaostrili pogoje za industrijo, a je gospodarstvo precej odpornejše od pričakovanj. Lagarde je prepričana, da bo v prihodnjih mesecih okrevalo. "Vladne pomoči za podporo podjetjem zaradi energetske krize morajo biti začasne in dobro usmerjene," je poudarila.

Bloomberg

Posebno pozornost je namenila vprašanju visoke inflacije. Po oceni ECB namreč z 8,5 odstotka, kolikor je v evrskem območju po prvi oceni dosegla januarja, ostaja "precej previsoka". Tudi danes je poudarila, da je glavni cilj ECB obvladovanje inflacije. "Cenovni pritiski še vedno ostajajo visoki," je poudarila. 

Tveganja, ki bi ogrozila gospodarsko rast, so se nekoliko zmanjšala. Največje tveganje še vedno predstavlja ruski napad na Ukrajino, rast v območju evra bi ogrozila tudi upočasnitev globalne rasti in morebiten vnovičen porast pandemije. A po drugi strani bi lahko gospodarstvo okrevalo tudi hitreje od pričakovanj. Izpostavila je še, da se z zviševanjem obrestnih mer zmanjšuje kreditiranje prebivalstva, kar je že vidno iz zadnjih podatkov bank.

Brez presenečenj

Analitik Bloomberg Adria Andrej Knez je ocenil, da je bil dvg za 50 bazičnih točk pričakovan. Pozornost vlagateljev bo predvsem na komunikaciji ECB o monetarni politiki v prihodnjih mesecih. "Gospodarska aktivnost v zimskih mesecih je bila močnejša od pričakovanj, predvsem zaradi toplejšega vremena. To pomeni tudi manjši pritisk na potrošniške cene zaradi cen energije. Po drugi strani pa to pomeni močnejšo temeljno inflacijo," je pojasnil Knez. Zato tudi trenutno vidi velike možnosti za nadaljnje višanje v prihodnjih mesecih. 

Tudi Fed po pričakovanjih

Že včeraj je odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) na prvem letošnjem zasedanju zvišal ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotne točke, na razpon od 4,50 do 4,75 odstotka. Soglasna odločitev članov odbora je bila v skladu z napovedmi analitikov.  Že lani je Fed v boju proti visoki inflaciji sedemkrat zvišal obrestno mero, nazadnje decembra za pol odstotne točke. Inflacija se umirja, zato je že pred zasedanjem prevladovalo prepričanje, da se obeta obdobje manj agresivnega višanja obrestnih mer.

* Ob 15.15 dopoldnjeno z dodatnimi infromacijami in izjavami. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar