ECB ključnih obrestnih mer ni spreminjala

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes odločil, da bo tri ključne obrestne mere ohranil nespremenjene in s tem S tem je potrdil ocene analitikov. ''Obeti za cene energije so sicer zelo nestanovitni, vendar so trenutno blizu izhodišča iz junijskih projekcij strokovnjakov Eurosistema in precej nad ravnmi, zabeleženimi pred konfliktom na Bližnjem vzhodu,'' so sporočili iz ECB.

Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila, da so tveganja za inflacijske obete še naprej usmerjena navzgor. Rast cen energije od začetka konflikta bo po njeni oceni verjetno ohranjala inflacijo precej nad ciljem še v prvi polovici leta 2027. Energetski šok se po besedah predsednice ECB še naprej preliva v cene, njegovi polni učinki pa se "še niso pokazali". Kot je dejala, "postaja za podjetja dražje pridobivati vhodne surovine", zato pričakujejo, da bodo zvišala prodajne cene.

Pri gospodarski aktivnosti je Lagarde dejala, da se je storitveni sektor deloma okrepil, digitalne storitve pa ostajajo robustne. Tudi predelovalne dejavnosti so po oceni ECB ostale odporne. Kljub temu kazalniki za naprej kažejo, da bo gospodarska rast kratkoročno ostala skromna, saj jo bremenijo energetski šok in z njim povezane negotovosti. Lagarde je dodala, da so "tveganja za gospodarsko rast usmerjena navzdol", saj bi dodatne ovire v mednarodni trgovini lahko še bolj motile dobavne verige, zmanjšale izvoz ter oslabile potrošnjo in naložbe.

Naslednji dvig septembra?

 

''Negotovost je velika, vendar naj ne bo pomote. Premor ECB julija ne odraža dvomov. Gre za premor, med katerim ECB posodablja svoje napovedi in scenarije, nato pa bo septembra znova zvišala obrestne mere. Edino vprašanje je, ali bo še eno zvišanje na 2,50 odstotka zadostovalo za zajezitev inflacijskih tveganj. Odgovor bo odvisen tako od gospodarske rasti kot od inflacije,'' je zapisal glavni evropski ekonomist pri Deutsche Bank Mark Wall. Večina analitikov pričakuje, da se bo obrestna mera za depozite septembra zvišala za četrtino odstotne točke, na 2,5 odstotka.

Negotovost ostaja visoka in polni inflacijski vpliv energetskega šoka se še ni pokazal, dodajajo v ECB. Svet ECB zato pozorno spremlja intenzivnost in trajanje šoka ter njegove posredne in sekundarne učinke. Svet ECB je zavezan k oblikovanju denarne politike, ki bo zagotovila stabilizacijo inflacije na ciljni ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju.

''Z današnjo odločitvijo je Svet ECB še vedno v dobrem položaju za obvladovanje negotovosti, ki jo povzroča konflikt. Pri določanju ustrezne naravnanosti denarne politike bo sledil pristopu, ki bo odvisen od podatkov in se bo obravnaval na vsaki seji posebej,'' so zapisali. Odločitve Sveta ECB o obrestnih merah bodo zlasti temeljile na oceni inflacijskih obetov in tveganj, povezanih z njimi, glede na prihajajoče ekonomske in finančne podatke ter dinamiko osnovne inflacije in moč transmisije denarne politike.

Evropska inflacija se je junija upočasnila s 3,2 na 2,8 odstotka, vendar so zaradi vnovične zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu cene nafte znova začele naraščati, kar bi lahko okrepilo inflacijske pritiske. ECB je pred dobrim mesecem dni na zasedanju prvič po letu 2023 zvišala ključne obrestne mere. ECB je morala odločitev sprejeti teden pred najnovejšimi podatki o julijski inflaciji ter podatkih o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem trimesečju.

Cena nafte se je marca približala 120 dolarjem za sod, nato pa je po začasnem mirovnem sporazumu konec junija zdrsnila na približno 72 dolarjev. Ker se je premirje ta mesec podrlo, saj sta se ZDA in Iran ponovno obstreljevala, zaradi česar se je nafta brent vrnila nad 90 dolarjev za sod. Dolgotrajna rast cen energije bi se v drugi polovici leta odrazila na računih gospodinjstev in skupni inflaciji, kar so prav tisti sekundarni učinki, ki se jih centralni bankirji trenutno bojijo.