Digitalni evro, digitalne težave? Kaj prinaša projekt Christine Lagarde?

Krepitev suverenosti Evrope pred tujimi ponudniki digitalnih plačil ter več zasebnosti sta med glavnimi argumenti zagovornikov uvedbe digitalnega evra. Projekt je prejšnji teden v Evropskem parlamentu prestopil še eno oviro na poti do uvedbe, ki pa kljub temu ostaja dolga in negotova.

Kakšni so odzivi, je že kaj bolj jasno, kaj bo prinesel digitalni evro? In kdaj?

"Krepitev odpornosti plačil v Evropi je postala geopolitična nujnost. Evropa potrebuje digitalni evro. V svetu, ki ga zaznamujejo geopolitične napetosti, ne moremo več dopustiti, da so digitalna plačila v veliki meri odvisna od dobre volje peščice tujih ponudnikov," je v razpravi v Evropskem parlamentu povedal poslanec Markus Farber iz Nemčije, član konservativne stranke CSU, ki je del evropske skupine EPP.

Pri EPP so se odločno postavili v zagovor digitalnega evra, pri tem pa ostro kritizirali poslance desnega krila evropskega parlamenta, ki nasprotujejo nadaljevanju postopka uvedbe digitalnega evra.

"Digitalni evro bo dopolnjeval gotovino, ne pa je nadomestil. Krepimo dostop do gotovine in njeno sprejemanje, hkrati pa omogočamo, da je denar centralne banke na voljo v digitalni obliki. Prav to je bistvo tega paketa: zaščita gotovine in omogočanje digitalnega evra. Ne gre za nadzor, ocenjevanje ali omejevanje načinov plačevanja državljanov," je dejal poslanec Navarrete Rojas, pogajalec Evropskega parlamenta za paket o enotni valuti.

Farber je poudaril, da ECB ne bo videla, za kaj posameznik porablja svoj digitalni evro. "Dejansko bo centralna banka imela dostop do manj informacij, kot jih imajo danes banke in ponudniki plačilnih storitev. Kar je v vaši denarnici, ni stvar nikogar drugega in tako mora ostati tudi v digitalnem svetu," je še povedal v razpravi.

 

 

Izjeme za samozaposlene in mala podjetja

Večina podjetij bi morala sprejeti digitalni evro, izjeme bi bile dovoljene za samozaposlene ter mala in mikro podjetja, ki ne sprejemajo drugih digitalnih plačil. Osnovne storitve, kot so odprtje računa, držanje in upravljanje sredstev ter dostop do vsaj enega plačilnega instrumenta, bi bile brezplačne.

To sta dve od točk, pri katerih bo vztrajal Evropski parlament v pogajanjih, ki se bodo zdaj začela med evropskimi poslanci, državami članicami in Evropsko komisijo.

Minila bodo leta, če bo sploh kdaj sprejet

Poleg tega bi bile države evroobmočja obvezane ohranjati dostop do gotovine, podjetjem ne bi bilo dovoljeno prepovedati gotovine, države članice pa bi morale redno spremljati razpoložljivost gotovine, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, kot so starejši, osebe z majhnimi dohodki in ljudje brez dostopa do tradicionalnega bančnega sistema.

Transakcije bi se potrjevale brez razkrivanja osebnih podatkov, ti pa bi se obdelovali le v obsegu, ki je nujno potreben za delovanje sistema.

Predsednik nemške Bundesbank in član Sveta ECB Joachim Nagel je pred dnevi na obisku v Sloveniji napovedal, da bo digitalni evro sprejet v roku petih let.

"Na žalost še kar nekaj let manjka do uvedbe … Po politični odločitvi bomo potrebovali še približno 18 do 24 mesecev, da bi lahko digitalni evro zaživel," je povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc v intervjuju za Bloomberg Adria.

Preden bo ECB začela izdajati digitalni evro, bodo potekala politična usklajevanja, nato pa še preizkus tehnologije, da bo digitalni evro varen in trden, je v izjavi na omrežju X povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Ob tem je zavrnila trditve, da je projekt namenjen nadzoru nad državljani.

Slovenija: osem za, eden proti

Evropski parlament je minuli četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil pogajalsko izhodišče za uredbo o digitalnem evru. S tem se lahko začnejo medinstitucionalna pogajanja z državami članicami v Svetu EU in Evropsko komisijo, v katerih bodo uskladili končno besedilo zakonodaje.

Projekt so podprle osrednje politične skupine EPP, S&D, Renew in Zeleni. Del poslancev Levice je bil proti, prav tako so bili proti v desnih skupinah ECR, Patrioti za Evropo in ESN. Za začetek pogajanj je glasovalo 416 poslancev, 169 jih je bilo proti, 22 pa se jih je vzdržalo.

Od devetih slovenskih evropskih poslancev jih je osem glasovalo za (Zala Tomašič, Romana Tomc, Milan Zver, Matej Tonin, Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in Vladimir Prebilič), proti je bil Branko Grims.