text size
Slawomir Krupa, glavni izvršni direktor francoske banke Société Générale, ima na svoji pisalni mizi magnet z napisom "Stop Basel Endgame!", ki ga vsak dan spominja na eno najuspešnejših lobističnih kampanj bančnega sektorja v zgodovini.
Za Krupo, ki je tudi predsednik Evropske bančne federacije (EBF), je nekoliko frustrirajoče, da se je ta zmaga zgodila na drugi strani Atlantika.
Ameriški tekmeci so bili za svoje panoje in televizijske oglase nagrajeni z nenadnim umikom načrtovanega 16-odstotnega povečanja kapitalskih zahtev, za katerega so nekateri ocenjevali, da bi banke stal okoli 160 milijard dolarjev.
Wall Street je bil deležen tudi manj vsiljivega nadzora in sprememb drugih pravil, saj se je administracija predsednika Donalda Trumpa zavezala, da bo banke osvobodila omejitev, ki jih ocenjuje kot pretirane in ki so bile uvedene po finančni krizi leta 2008.
Krupa in njegovi evropski kolegi menijo, da so vetrovi deregulacije potrebovali predolgo, da so prečkali Atlantik. Zdaj so evropske banke vendarle bolj optimistične, potem ko je Evropska komisija prejšnji mesec obljubila, da bo obravnavala nekatere njihove največje pomisleke.
"To je prvi odločen korak v pravo smer po več letih," je o predlogih dejal Krupa. Ti bi lahko sprostili več sto milijard evrov kapitala in likvidnosti, ki so trenutno ujeti zaradi nacionalnih omejitev, ter odprli vrata spremembam tistih delov globalnega kapitalskega dogovora, ki jim evropske banke najbolj nasprotujejo.
Sveženj ukrepov Evropske komisije so spodbudili politiki in banke, ki zahtevajo ukrepanje za ohranitev "enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni", predvsem v primerjavi z ameriškimi tekmeci, ki že dolgo prekašajo evropske banke, zdaj pa jim dodatno koristi Trumpova agenda zmanjševanja regulacije.
Čeprav imajo evropske banke podporo politike, so regulatorji precej bolj zadržani do morebitnega rahljanja pravil, saj se bojijo prihodnjih finančnih kriz in gospodarske škode, ki bi jih te lahko povzročile. S tem se ustvarjajo pogoji za globalne spore o tem, kako odgovorno omiliti obstoječa pravila in ali uvesti nova za obravnavo nastajajočih tveganj, kot so umetna inteligenca in zasebni trgi.
"Vsekakor je težje – in veliko, veliko težje kot kadarkoli prej – spreminjati stvari in dosegati dogovore," je dejal Neil Esho, ki je bil do marca generalni sekretar Baselskega odbora za bančni nadzor, kjer so bila oblikovana kapitalska pravila Basel III, ki so zdaj predmet sporov.
"Čas je za boj"
Ko je Krupa februarja 2025 prevzel vodenje EBF, je bila ofenziva ameriške bančne industrije proti regulaciji že v polnem zamahu.
"Čas je, da se borimo nazaj," je oktobra 2024 izjavil izvršni direktor JPMorgan Chase Jamie Dimon, medtem ko so ameriške banke vse glasneje protestirale proti temu, kar so označevale za pretiran regulatorni poseg.
Evropa se je medtem osredotočala na dve pomembni poročili o težavah regije pri financiranju in gospodarski rasti, ki sta ju pripravila nekdanji predsednik ECB Mario Draghi in nekdanji italijanski premier Enrico Letta. Banke so njune ugotovitve izkoristile za zahteve po reformah za večjo "konkurenčnost", ki bi jim omogočile povečanje kreditiranja.
Najkonkretnejši rezultat evropskih prizadevanj doslej je bila odločitev EU, da del novih globalnih pravil, znan kot Fundamental Review of the Trading Book oziroma FRTB, odloži, dokler ne bo jasno, kakšne načrte imajo ZDA. FRTB zvišuje kapitalske zahteve za trgovanje, področje, na katerem evropske banke neposredno tekmujejo z Wall Streetom, zato bi jih zgodnja uvedba postavila v slabši položaj.
"Mislim, da smo izgubili dve leti," je dejal Krupa, ki je leta 2023 prevzel vodenje Société Générale, pri čemer je imel v mislih prizadevanja evropskih bank za pomembnejše reforme. V javnih nastopih so on in drugi izvršni direktorji izražali veliko frustracijo zaradi počasnega napredka. Evropske banke se na borzah še vedno vrednotijo z diskontom glede na ameriške tekmece, čeprav se je razlika zmanjšala.
Smer najnovejšega svežnja EU ni tako radikalna kot deregulacija v ZDA ali celo v Združenem kraljestvu in ne sledi enakemu pristopu z neposrednim znižanjem kapitalskih zahtev. Lobisti kljub temu menijo, da so bili ameriški ukrepi pomemben katalizator sprememb.
EU s 27 članicami noče ustvarjati vtisa, da posnema ZDA. Namesto tega svoje ukrepe predstavlja kot samostojna prizadevanja za povečanje učinkovitosti evropskega bančništva in omogočanje ekonomij obsega, da bi banke lahko učinkoviteje konkurirale na svetovni ravni.
Glavni izvršni direktor Deutsche Bank Christian Sewing je ob objavi rezultatov banke prejšnji mesec dejal, da ga "opogumlja" vse večji poudarek na "poenostavitvi in rasti". Wim Mijs, ki vodi vsakodnevno delovanje EBF, je pobudo EU označil za "preboj" in dodal, da ga je posebej pozitivno presenetila pripravljenost Evrope na spremembe tako imenovane izhodne ravni, enega ključnih in najbolj spornih delov globalnega bančnega regulativnega paketa.
Izhodna raven je bila uveden, da bi bankam preprečil izkoriščanje internih modelov za zmanjševanje kapitalskih zahtev, in predstavlja osrednji del končnih baselskih pravil, ki se trenutno uvajajo po svetu – ter hkrati naletavajo na vse večji odpor.
ZDA so letos sporočile, da tega pravila ne bodo uvedle. Učinek na ameriške banke je bil sicer zanemarljiv, saj tamkajšnje banke že zdaj ne smejo uporabljati internih modelov za izračun tveganja svojega kreditnega portfelja.
Glavni učinek ameriške odločitve je bil, da je evropskim bankam, ki jih pravilo prizadene bistveno bolj, omogočila zahtevati njegov ponovni pregled v imenu enakih konkurenčnih pogojev. Evropska komisija je takšen pregled zdaj odobrila.
Velika ovira ostaja Evropska centralna banka, kjer po navedbah ljudi, seznanjenih z razmišljanjem ECB, uradniki menijo, da bi morala izhodna raven ostati nespremenjena.
"Morali bomo voditi tudi ustrezen dialog z našimi nadzorniki in najti pravo ravnovesje," je za Bloomberg dejala evropska komisarka za finančne storitve Maria Luis Albuquerque. ECB navedb ni želela komentirati.
Potreba Evrope po usklajevanju zadržanih regulatorjev in držav članic z različnimi interesi je eden od razlogov, zakaj se bančne delnice po napovedi Evropske komisije niso občutneje podražile.
"Vse je odvisno od gotovosti, saj v ZDA, ko Miki Bowman nekaj pove v govoru, vsi verjamejo njenim besedam, predvsem trg," je dejal Mijs, pri čemer je imel v mislih glavno nadzornico ameriške centralne banke Fed.
"Zelo žalostno"
Medtem ko evropske banke pritiskajo na politike, naj ujamejo ZDA, se reforme ameriškega finančnega sektorja nadaljujejo in odražajo širšo Trumpovo deregulacijsko politiko na področjih od tehnologije do fosilnih goriv in avtomobilske industrije.
Deregulacijski val v finančnem sektorju vznemirja nekatere visoke centralne bančnike in regulatorje v Evropi. Ti so za Bloomberg pod pogojem anonimnosti dejali, da je ameriški pristop povzročil napetosti tudi na srečanjih mednarodnih forumov, kot je Baselski odbor.
Po besedah enega dolgoletnega evropskega oblikovalca politik v skoraj dveh desetletjih sodelovanja pri oblikovanju svetovne finančne regulacije še ni videl tako velikega razkoraka med ameriškimi in evropskimi uradniki glede ocenjevanja tveganj za stabilnost finančnega sistema.
Več sogovornikov je izrazilo zaskrbljenost zaradi tega, kar vidijo kot ameriško podcenjevanje tveganj, zlasti na področjih bančništva, umetne inteligence in kreditiranja, ter zaradi domačih politik, vključno z zmanjševanjem nadzora.
Fed in Baselski odbor navedb nista želela komentirati. Ameriški uradniki so javno dejali, da zasebnega kreditiranja ne obravnavajo kot sistemsko tveganje, vendar kljub temu zbirajo dodatne informacije o izpostavljenosti bank temu sektorju. Fed je kibernetska tveganja opredelil tudi kot eno od prednostnih področij bančnega nadzora.
"Spremembe nadzora Feda je težko oceniti, vendar bodo morali ECB, Banka Anglije (BoE) in drugi presoditi, ali postaja nadzor nezadosten," je dejal Paul Tucker, nekdanji namestnik guvernerja BoE, ki je zdaj raziskovalec na Univerzi Harvard.
Načrti Feda za reformo ključnih likvidnostnih pravil, ki bi bankam lahko omogočili prerazporeditev sredstev iz manj donosnih naložb, kot so ameriške državne obveznice, v bolj tvegana sredstva, se Tuckerju zdijo predvsem "zmedena napaka".
Predlogi še niso dokončni. Bowman je junija pred odborom predstavniškega doma za finančne storitve dejala, da je cilj zagotoviti, "da lahko banke v stresnih razmerah izpolnjujejo svoje obveznosti, hkrati pa ohranijo sposobnost zagotavljanja likvidnosti strankam in skupnostim".
Ameriški uradniki medtem javno poudarjajo potrebo po "modernizaciji" globalnega regulativnega okvira, izraz, ki ga nekateri evropski uradniki razumejo kot drugo besedo za "deregulacijo", so povedali ljudje, seznanjeni z njihovim razmišljanjem.
ZDA so zasebno postavile pod vprašaj tudi potrebo po tem, da bi se finančni regulatorji ukvarjali z novimi področji, so povedali ljudje, seznanjeni z razpravami.
Nekdanji baselski uradnik Esho je dejal, da "ne pričakuje nobenih večjih vsebinskih sprememb, če bo zanje potreben mednarodni dogovor".
Bowman je februarja v pričanju pred senatom opozorila na po njenem mnenju dolgoletne "pomisleke glede upravljanja" Baselskega odbora, med drugim na "vse večjo koncentracijo in manjšo rotacijo vodilnih položajev med različnimi jurisdikcijami".
ZDA sicer ostajajo dejaven udeleženec dvostranskih in tristranskih srečanj z drugimi državami, vendar Esho opozarja, da bi bilo lahko v času krize "težko" zagotoviti nemoteno mednarodno usklajevanje.
"Vsekakor primanjkuje zaupanja," je dejal Esho in pojasnil, da se ameriško stališče zdaj dojema kot neposredno stališče finančnega ministrstva, kar je nov razvoj dogodkov. "Mislim, da nekateri menijo, da je mogoče sklepati kompromise glede vsega drugega, ne pa glede neodvisnosti denarne politike. To razumem, vendar je zelo žalostno."
__
Pri pripravi so sodelovali Nicholas Comfort in Katanga Johnson - Bloomber.
.webp){kind=icon}
