Zgodbe dneva: Centralne banke, inflacija in gradbeništvo

Najbolj pričakovan dogodek dneva je bilo zasedanje ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je obrestne mere zvišala za četrt odstotne točke. Dan po odločitvi ameriške centralne banke bo zasedala tudi Evropska centralna banka (ECB). Analitiki in vlagatelji pričakujejo dvig obrestnih mer za 50 bazičnih točk, mi pa smo preverili, kako ECB sprejme takšno odločitev in na kaj so centralni bankirji pozorni pri odločanju. Preverili smo tudi, kaj se v času zaostrovanja monetarne politike dogaja z euriborjem.

Inflacija v območju z evrom se je januarja znova znižala, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Januarja je po prvi oceni z 9,2 odstotka upadla na 8,5 odstotka. Jedrna inflacija, ki ne vključuje energije, hrane, alkohola in tobaka, ostaja nespremenjena pri 5,2 odstotka.

V začetku leta se je gospodarska aktivnost v območju evra malce izboljšala, kaže končna ocena nabavnih menedžerjev, ki jo meri S&P Global. Indeks nabavnih menedžerjev se je prvič po šestih mesecih vrnil nad vrednost 50 točk, kar pomeni območje rasti. 

Vlada je s koalicijskimi poslanci na Brdu pri Kranju nadaljevala z načrtovanjem reform. Po zdravstveni sta na vrsto prišli reformi plačnega sistema in stanovanjske politike. Na obeh področjih so se najprej seznanili z analizo stanja, opravili razpravo ter določili prioritete in časovnico izvedbe reforme. 

Analitiki Bloomberg Adria v analizi nepremičnin in gradbene dejavnosti v regiji ugotavljajo, da je aktivnost slednje na Hrvaškem in v Sloveniji v drugi polovici minulega leta naraščala. Rast je bila najizrazitejša prav v Sloveniji, kjer se je v tretjem četrtletju povečala za kar 29,1 odstotka.

Madžarska banka OTP je danes s pridobitvijo soglasja Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) izpolnila še zadnji pogoj za sklenitev transakcije prevzema Nove KBM, so sporočili z banke. Prenos lastništva se bo zgodil naslednji teden, smo izvedeli neuradno.

Hladnejše vreme ne povečuje le porabe energentov, nižje temperature potiskajo navzgor tudi cene emisijskih kuponov, ki predstavljajo pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida. Evropska unija (EU) jih je uvedla leta 2005 v boju proti onesnaževanju in podnebnim spremembam. 

Pakt za stabilnost in rast je sklop pravil, ki je bil postavljen za usklajevanje nacionalnih fiskalnih politik članic Evropske unije. Obstoječa pravila določajo omejitev dolga v višini 60 odstotkov bruto domačega proizvoda in treh odstotkov javnofinančnega primanjkljaja. Ta pravila trenutno izpolnjujejo le redke države.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar