.webp){kind=icon}
Evropska centralna banka (ECB) danes odloča o dvigu ključnih obrestnih mer v evroobmočju, vlagatelje pa zanima, ali bo sledila ameriški centralni banki (Federal Reserve) in upočasnila cikel monetarnega zategovanja.
Po napovedih predsednice banke Christine Lagarde lahko od Sveta ECB, ki je zadolžen za monetarno politiko evroobmočja, pričakujemo dvig za 50 bazičnih točk kot na zadnjem zasedanju decembra. Prva dama ECB je že takrat obljubila dva nadaljnja dviga za 50 bazičnih točk.
Analitiki Bloomberg Adria ocenjujejo, da se zadnje višanje obrestnih mer obeta v marcu, te pa naj bi nato v letu 2023 ostale nespremenjene. V lanskem ciklu dvigovanja obrestnih mer v boju z inflacijo, ki vztraja na približno petkratniku ciljne ravni dveh odstotkov, je ECB obrestne mere dvignila za 250 bazičnih točk.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja (main refinancing operations – MRO, angl.) se trenutno nahaja pri 2,5 odstotka, depozitna obrestna mera pa pri dveh odstotkih, kar draži zadolževanje v evroobmočju. Medbančna obrestna mera euribor je ob ciklu monetarnega zategovanja rasla; šestmesečni euribor se približuje trem odstotkom. Na tej ravni ni bil že od leta 2008.
Pred odločitvijo smo pogledali tudi, kako ECB sprejme odločitev o dvigu obrestnih mer in kdo je zadolžen za takšno odločitev. Člani Sveta ECB se delijo na jastrebe (hawks, angl.), ki zagovarjajo agresivnejše dvige obrestnih mer, in golobice (doves, angl.), ki imajo raje ohlapnejšo monetarno politiko.
Bloomberg
Dobro uro pred ECB se o dvigu obrestnih mer odločajo tudi v Združenem kraljestvu. Britanska centralna banka (Bank of England) bo po napovedih analitikov in predvidevanjih vlagateljev ključno obrestno mero prav tako dvignila za 50 bazičnih točk, kar bi bil deseti zaporedni dvig, obrestna mera pa bi dosegla štiri odstotke. Združeno kraljestvo se prav tako spopada z visoko inflacijo, ki je na najvišji ravni v zadnjih 40 letih, v letu 2023 se napoveduje tudi recesija.
Fed je včeraj zvečer pričakovano sprejel dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk na razpon od 4,5 do 4,75 odstotka. Gre za drugo zaporedno upočasnjevanje; decembra so ameriški centralni bankirji dvignili obrestne mere za 50 bazičnih točk po štirih zaporednih dvigih za 75 bazičnih točk.
Medtem ko je na novinarski konferenci guverner banke Jerome Powell vztrajal, da morajo obrestne mere ostati v restriktivnem območju za uspešen boj z inflacijo, so trgi na upočasnjevanje Feda odreagirali z rastjo.
